Hrvatski jezični portal. 2014.
recitírati — (što) nesvrš. 〈prez. recìtīrām, pril. sad. ajūći, gl. im. ānje〉 čitati ili govoriti napamet umjetnički tekst pred slušateljima, izvoditi recitaciju; deklamirati … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
recitírati — am nedov. (ȋ) umetniško brati, podajati (pesniški) tekst: zna lepo recitirati; recitirati črtico, pesem; recitirati na slavnostni akademiji; recitirati in deklamirati // deklamirati: med pogovorom je nenadoma začel recitirati znano pesem… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
krasnoslòviti — (∅, što) nesvrš. 〈prez. krasnòslovīm, pril. sad. krasnòslovēći, gl. im. krasnoslòvljēnje〉 1. {{001f}}na javnom mjestu, pred gledateljima ili namijenjeno slušateljima izgovarati tekst pjesme, himne i sl. po običajima intonacije i izgovora za… … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
neusiljeno — neùsiljeno pril. DEFINICIJA na neusiljen način; prirodno [neusiljeno recitirati] ETIMOLOGIJA vidi neusiljen … Hrvatski jezični portal
krasnosloviti — krasnoslòviti (Ø, što) nesvrš. <prez. krasnòslovīm, pril. sad. krasnòslovēći, gl. im. krasnoslòvljēnje> DEFINICIJA 1. na javnom mjestu, pred gledateljima ili namijenjeno slušateljima izgovarati tekst pjesme, himne i sl. po običajima… … Hrvatski jezični portal
darovito — daròvito pril. DEFINICIJA na darovit način [darovito recitirati]; talentirano ETIMOLOGIJA vidi dar … Hrvatski jezični portal
deklamacija — deklamácija ž DEFINICIJA 1. način intoniranja, artikuliranja i interpretiranja teksta pred publikom 2. pren. pejor. izvještačen, besadržajan govor, opća mjesta i prazne fraze govorene patetičnim tonom 3. glazb. a. govorenje teksta uz pratnju… … Hrvatski jezični portal
čústvo — a s (ȗ) navadno s prilastkom duševni proces ali stanje, ki je posledica odnosa med človekom in okoljem: obvladovati svoja čustva; gojiti materinska, prijateljska, sovražna čustva; obhajala so ga mešana čustva; pesem ga je navdala s plemenitim… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
intonácija — e ž (á) 1. muz. ton, interval, akord, dan pred začetkom izvajanja skladbe: dati intonacijo / čista intonacija 2. lingv. tonska podoba naglašenih ali tudi ponaglasnih samoglasnikov ali samoglasniških glasov: razločevati intonacijo / akutirana ali… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
líričen — čna o prid. (í) 1. ki vsebuje, izraža čustva, razpoloženja, čustven: recitirati z liričnim poudarkom; konec novele je liričen; lirična pesem; v sliki je opazno lirično razpoloženje / redko lirična doživetja čustvena / redko ženska lirične narave… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
