- sočno
- sȍčno pril.DEFINICIJAna sočan način, sa sočnošću [sočno opsovati]ETIMOLOGIJAvidi sok
Hrvatski jezični portal. 2014.
Hrvatski jezični portal. 2014.
sóčen — čna o prid., sóčnejši (ọ ọ̄) 1. ki vsebuje veliko soka, tekočine: sočni listi, sadeži; sočna trava; češnje so sočne / sočna pečenka / na tej njivi je sočna prst prst, polna vlage, hranilnih snovi ♦ vrtn. ki ima veliko tkiva, vsebujočega vodo;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kòmpōt — m 〈G kompóta〉 sočno jelo od ukuhana voća sa šećerom ✧ {{001f}}njem. ← fr. ← lat … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
sȍčnōst — ž svojstvo onoga što je sočno … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
sȗho — pril. 1. {{001f}}na suh način, suhoparno [govoriti i izražavati se ∼], opr. sočno 2. {{001f}}bez tekućine ili vlaženja [brijati se na suho]; nasuho … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
sočnost — sȍčnōst ž <G osti, I osti/ ošću> DEFINICIJA svojstvo onoga što je sočno ETIMOLOGIJA vidi sok … Hrvatski jezični portal
suho — sȗho pril. DEFINICIJA 1. na suh način, suhoparno [govoriti i izražavati se suho], opr. sočno 2. bez tekućine ili vlaženja [brijati se na suho]; nasuho ETIMOLOGIJA vidi suh … Hrvatski jezični portal
kompot — kòmpōt m <G kompóta> DEFINICIJA sočno jelo od ukuhana voća sa šećerom ETIMOLOGIJA njem. Kompott ← fr. compote ← lat. composita ≃ componere: sastaviti … Hrvatski jezični portal
dételjica — e ž (ẹ) nav. ekspr. manjšalnica od detelja: zajčke je krmil s sočno deteljico / iskal je štiriperesno deteljico, da bi mu prinesla srečo ∙ ekspr. onadva in jaz smo bili v mladih letih triperesna deteljica trije nerazdružni prijatelji ♦ bot.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
folklóra — e ž (ọ̑) 1. ljudska duhovna kultura: snov za literarna dela črpa iz folklore; glasbena, obredna folklora; slovenska folklora; gojenje folklore; zanimanje za domačo folkloro / iron. zmerjata se z izbrano, sočno folkloro s psovkami, vzdevki 2.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mečíti — ím nedov., méči in mêči (ȋ í) star. mehčati: sonce meči sneg / sredi avgusta se je grozdje že mečilo postajalo sočno, zrelo / mati je znala trmastega otroka mečiti / smeh mu je mečil obraz; ostre poteze na obrazu so se mu mečile … Slovar slovenskega knjižnega jezika