sočno

sočno
sȍčno pril.
DEFINICIJA
na sočan način, sa sočnošću [sočno opsovati]
ETIMOLOGIJA
vidi sok

Hrvatski jezični portal. 2014.

Игры ⚽ Нужен реферат?

Look at other dictionaries:

  • sóčen — čna o prid., sóčnejši (ọ ọ̄) 1. ki vsebuje veliko soka, tekočine: sočni listi, sadeži; sočna trava; češnje so sočne / sočna pečenka / na tej njivi je sočna prst prst, polna vlage, hranilnih snovi ♦ vrtn. ki ima veliko tkiva, vsebujočega vodo;… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • kòmpōt — m 〈G kompóta〉 sočno jelo od ukuhana voća sa šećerom ✧ {{001f}}njem. ← fr. ← lat …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • sȍčnōst — ž svojstvo onoga što je sočno …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • sȗho — pril. 1. {{001f}}na suh način, suhoparno [govoriti i izražavati se ∼], opr. sočno 2. {{001f}}bez tekućine ili vlaženja [brijati se na suho]; nasuho …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • sočnost — sȍčnōst ž <G osti, I osti/ ošću> DEFINICIJA svojstvo onoga što je sočno ETIMOLOGIJA vidi sok …   Hrvatski jezični portal

  • suho — sȗho pril. DEFINICIJA 1. na suh način, suhoparno [govoriti i izražavati se suho], opr. sočno 2. bez tekućine ili vlaženja [brijati se na suho]; nasuho ETIMOLOGIJA vidi suh …   Hrvatski jezični portal

  • kompot — kòmpōt m <G kompóta> DEFINICIJA sočno jelo od ukuhana voća sa šećerom ETIMOLOGIJA njem. Kompott ← fr. compote ← lat. composita ≃ componere: sastaviti …   Hrvatski jezični portal

  • dételjica — e ž (ẹ) nav. ekspr. manjšalnica od detelja: zajčke je krmil s sočno deteljico / iskal je štiriperesno deteljico, da bi mu prinesla srečo ∙ ekspr. onadva in jaz smo bili v mladih letih triperesna deteljica trije nerazdružni prijatelji ♦ bot.… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • folklóra — e ž (ọ̑) 1. ljudska duhovna kultura: snov za literarna dela črpa iz folklore; glasbena, obredna folklora; slovenska folklora; gojenje folklore; zanimanje za domačo folkloro / iron. zmerjata se z izbrano, sočno folkloro s psovkami, vzdevki 2.… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • mečíti — ím nedov., méči in mêči (ȋ í) star. mehčati: sonce meči sneg / sredi avgusta se je grozdje že mečilo postajalo sočno, zrelo / mati je znala trmastega otroka mečiti / smeh mu je mečil obraz; ostre poteze na obrazu so se mu mečile …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”