- sklopka
- sklȍpka ž <D L -pci, G mn -ā/-ī>DEFINICIJA1. sklopni aparat za rad pri normalnim strujama2. razg. prekidačETIMOLOGIJAvidi sklop
Hrvatski jezični portal. 2014.
sklopka
Look at other dictionaries:
sklópka — e ž (ọ̑) strojn. priprava, s katero se združita ali ločita gnana in gonilna gred: izklopiti, vklopiti sklopko; zamenjati sklopko; pritisniti na sklopko; pedal sklopke; sklopka in menjalnik / elektromagnetna, hidravlična sklopka; lamelna,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
eléktromagnéten — tna o prid. (ẹ̑ ẹ̑) nanašajoč se na elektromagnet ali pojave, ki jih obravnava elektromagnetika: elektromagnetna priprava / elektromagnetni ventil ♦ fiz. elektromagnetni valovi; elektromagnetno nihanje periodično spreminjanje električnega toka… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kolúten — tna o prid. (ȗ) nanašajoč se na kolut: kolutna ploskev ♦ avt. kolutna sklopka sklopka s kolutoma, ki ju vežejo sorniki ali čepi; kolutna zavora zavora, ki jo sestavljajo kolut in zavornika; teh. kolutna elektroda elektroda v obliki koluta;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lamélast — a o prid. (ẹ̑) sestavljen iz lamel: lamelaste žaluzije ♦ strojn. lamelasta sklopka lamelna sklopka … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lamélen — lna o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na lamelo: lamelna debelina / lamelni parket ♦ strojn. lamelna sklopka torna sklopka z več kolobarjastimi ploščami; lamelna veriga veriga, pri kateri sestavljajo člene lamele in sorniki … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ploščàt — áta o prid. (ȁ ā) ki ima razmeroma majhno debelino: ploščat kamen; ploščati predmeti; ploščate ribe; ploščata steklenica / ploščate klešče klešče s ploščatimi čeljustmi / ploščat nos, obraz ◊ anat. ploščata kost, mišica; obrt. ploščati vbod;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tóren — rna o prid. (ọ̑) nanašajoč se na trenje 2: torna ploskev / torna elektrika ♦ fiz. torni koeficient koeficient trenja; strojn. torna sklopka sklopka, pri kateri se prenaša vrtilno gibanje s trenjem … Slovar slovenskega knjižnega jezika
várnosten — tna o prid. (á) nanašajoč se na varnost: varnostna meja; varnostno področje / varnostni ukrepi; varnostna naprava / varnostni predpisi / varnostni inženir, tehnik inženir, tehnik, ki skrbi za varnost pri delu; varnostni organi države organi, ki… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ВЫКЛЮЧАТЕЛЬ — прибор для включения и отключения электрического оборудования и устройств (Болгарский язык; Български) изключвател; прекъсвач (Чешский язык; Čeština) spínač; vypínač (Немецкий язык; Deutsch) Schalter (Венгерский язык; Magyar) kapcsoló… … Строительный словарь
ВЫКЛЮЧАТЕЛЬ АВТОМАТИЧЕСКИЙ — выключатель, автоматически реагирующий на заданное изменение силы тока (Болгарский язык; Български) автоматичен изключвател (Чешский язык; Čeština) samočinný vypínač [spínač] (Немецкий язык; Deutsch) Selbstschalter (Венгерский язык; Magyar)… … Строительный словарь
