roglje
Look at other dictionaries:
rôgelj — glja m (ó) 1. vsak od delov vil ali vilam podobne priprave, s katerim se nabada: vile imajo en rogelj odlomljen; roglji kopače; vilice s štirimi roglji // nav. ekspr. vsak od štrlečih delov česa: oblak je zakril rogelj luninega srpa; ovratnik s… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rògulje — ž pl. tantum drveno rašljasto oruđe, ob. s dva roga, za skidanje sijena s plasta i bacanje stoci i sl.; vile, roglje … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
rogulje — rògulje ž pl. tantum DEFINICIJA drveno rašljasto oruđe, ob. s dva roga, za skidanje sijena s plasta i bacanje stoci i sl.; vile, roglje ETIMOLOGIJA vidi rog … Hrvatski jezični portal
forkata — fòrkata ž DEFINICIJA pom. reg. ležište (roglje) za vesla na većim barkama ETIMOLOGIJA tal. forcata … Hrvatski jezični portal
klobúk — a m (ú) 1. navadno trše pokrivalo s krajevci in štulo: dati klobuk na glavo; dvignil je klobuk v pozdrav; na glavi ima klobuk; potegniti, potisniti si klobuk na oči; pokriti se s klobukom; črn klobuk; klobuk iz zajčje dlake; tovarna klobukov;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rôgljast — a o prid. (ó) 1. ki ima roglje: rogljasto orodje / ekspr. rogljasta gora 2. podoben roglju: rogljast izrastek … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rogljàt — áta o prid. (ȁ ā) ki ima roglje: rastlina z rogljatimi plodovi / rogljato pokrivalo / ekspr. vrhovi gor so bili ostri, rogljati ∙ zastar. peljati se po rogljati poti kamniti, grudasti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rogljíčiti — im nedov. (í ȋ) teh. izrezovati roglje pri veznem elementu: rogljičiti deske // vezati z roglji: rogljičiti predal rogljíčen a o: rogljičena vez … Slovar slovenskega knjižnega jezika
štírirôgeljn — in štírirógeljn a o [gǝl] prid. (ȋ ȏ; ȋ ọ̑) ki ima štiri roglje: štirirogeljne vile … Slovar slovenskega knjižnega jezika
trírámen — mna o prid. (ȋ ȃ) ki ima tri krake, roglje: triramni svečnik ♦ arhit. triramne stopnice stopnice z dvema podestoma med etažama … Slovar slovenskega knjižnega jezika
