samostojnost

samostojnost
samostójnōst ž <G -osti, I -osti/-ošću>
DEFINICIJA
svojstvo onoga što je samostojno
ETIMOLOGIJA

Hrvatski jezični portal. 2014.

Игры ⚽ Нужно сделать НИР?

Look at other dictionaries:

  • samostójnōst — ž svojstvo onoga što je samostojno …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • samostójnost — i ž (ọ) stanje samostojnega: mlad človek si želi samostojnosti / prizadevati si za gospodarsko, politično samostojnost / izgubiti državno, narodno samostojnost / boj za samostojnost slovenskega knjižnega jezika / učenci so pri delu pokazali… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • История почты и почтовых марок Словении —  Словения …   Википедия

  • afrikanizácija — e ž (á) prehajanje vodenja državne uprave, gospodarstva v roke Afričanov: afrikanizacija javnih služb v Tanganjiki / za afrikanizacijo se zavzemajo pod geslom »Afrika Afričanom« za državno neodvisnost, samostojnost …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • ántiliteráren — rna o prid. (ȃ ȃ) publ. ki opozarja na samostojnost ali večji pomen gledališke ustvarjalnosti v odnosu do napisanega dramskega teksta: gledališka dejavnost niha med ustaljenim in avantgardističnim antiliterarnim gledališčem …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • avtonomíja — e ž (ȋ) samostojno upravljanje določenega ozemlja v okviru države, samouprava: doseči, imeti, izgubiti avtonomijo; politična avtonomija dežele / univerzitetna avtonomija // knjiž. neodvisnost, samostojnost: zagotovljena je avtonomija osebnosti;… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • čúvati — am nedov. (ū) 1. prizadevati si, skrbeti, da se odvrne nevarnost od česa: pes čuva hišo; čuvati gozd pred požarom; čuva jo ko punčico svojega očesa // imeti v oskrbi, varstvu: pastir čuva čredo; čuvati avtomobile na parkirnem prostoru; čuvati… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • deklaracíjski — a o prid. (ȋ) nanašajoč se na deklaracijo: deklaracijske teze ♦ zgod. deklaracijsko gibanje gibanje za konec vojne in samostojnost, ki ga je leta 1917 povzročila majska deklaracija …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • dobíti — ím dov., tudi dóbil; stil. dobóm (ȋ í, ọ̑) 1. postati imetnik česa neposredno danega ali poslanega: povsod kaj dobi; dobiti kos kruha, kozarec vina; si že dobil plačo za ta mesec; dobiti brzojavko, pismo / dokumente je dobil nazaj / dobiti… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • dobívati — am nedov. (í) 1. postajati imetnik česa večkrat neposredno danega ali poslanega: ob vsaki priložnosti dobiva velika darila; vsak dan dobiva pisma; pokojnino dobiva redno 2. s širokim pomenskim obsegom postajati bogatejši a) za kako stvar: kmetje… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”