- prometnik
- prómetnīk m <V -īče, N mn -īci>DEFINICIJAterm.1. onaj koji otprema vlakove [željeznički prometnik]2. onaj koji upravlja cestovnim prometom; saobraćajacETIMOLOGIJAvidi prometati
Hrvatski jezični portal. 2014.
prometnik
Look at other dictionaries:
prómetnīk — m 〈V īče, N mn īci〉 term. 1. {{001f}}onaj koji otprema vlakove [željeznički ∼] 2. {{001f}}onaj koji upravlja cestovnim prometom; saobraćajac … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
prométnik — a m (ẹ̑) 1. delavec, ki ureja promet: prometnik na avtobusni postaji; prometniki in sprevodniki 2. poljud. delavec, ki po ugotovitvi varnih razmer za vožnjo v določeno smer da znak za odhod vlaka, strok. vlakovni odpravnik: prometnik je dvignil… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prómetnički — pril. kao prometnik, na način prometnika … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
saobraćájac — m (saobràćājka ž) 〈G jca, N mn jci〉 policajac koji regulira promet; prometnik … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
prometnički — prómetnički pril. DEFINICIJA kao prometnik, na način prometnika ETIMOLOGIJA vidi prometati … Hrvatski jezični portal
saobraćajac — saobraćájac m <G jca, N mn jci> DEFINICIJA policajac koji regulira promet; prometnik ETIMOLOGIJA vidi saobraćati … Hrvatski jezični portal
lopárček — čka m (á) manjšalnica od lopar: za rojstni dan je dobil žogice in loparčke ♦ žel. signalni loparček priprava, s katero prometnik da znak za odhod vlaka … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pionír — ja m (í) 1. član pionirske organizacije: biti, postati pionir; pionirji in mladinci / pionir prometnik ki skrbi zlasti za varen prehod otrok čez prometno ulico / Zveza pionirjev družbenopolitična organizacija za otroke od sedmega do štirinajstega … Slovar slovenskega knjižnega jezika
postajenačêlnik — a m (ȇ) šef postaje: postajenačelnik in prometnik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prométnica — e ž (ẹ̑) 1. ženska oblika od prometnik: prometnica je dala znak za odhod vlaka / v križišču je stala prometnica in urejala promet 2. publ. prometno pomembnejša cesta: zgradili so novo prometnico; glavna, mestna prometnica … Slovar slovenskega knjižnega jezika
