prizidati

prizidati
prizídati svrš. <prez. prìzīdām, pril. pr. -āvši, prid. trp. prìzīdān>
DEFINICIJA
dozidati postojeću zgradu, zidajući osloniti na postojeću zgradu [prizidati strehu]
ETIMOLOGIJA
pri- + v. zid, zidati

Hrvatski jezični portal. 2014.

Игры ⚽ Нужна курсовая?

Look at other dictionaries:

  • prizídati — svrš. 〈prez. prìzīdām, pril. pr. āvši, prid. trp. prìzīdān〉 dozidati postojeću zgradu, zidajući osloniti na postojeću zgradu [∼ strehu] …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • prizídati — tudi prizidáti am dov. (í á í) dodatno, zraven česa sezidati: hiši so prizidali garažo prizídan a o: prizidana telovadnica …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • priziđivati — priziđívati nesvrš. <prez. prizìđujēm, pril. sad. ujūći se, gl. im. ānje> DEFINICIJA v. prizidati ETIMOLOGIJA vidi prizidati …   Hrvatski jezični portal

  • priziđívati — nesvrš. 〈prez. prizìđujēm, pril. sad. ujūći se, gl. im. ānje〉, {{c=1}}v. {{ref}}prizidati{{/ref}} …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • dozídati — tudi dozidáti am dov. (í á í) 1. končati zidanje: letos še ne bomo dozidali; cerkev so dozidali v prejšnjem stoletju 2. zidati do določene meje: hišo so dozidali do slemena 3. dodatno, zraven prizidati: dozidali so še eno nadstropje dozídan a o:… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • pri... — ali prì... predpona (ȉ) 1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje a) približanja, primika k določenemu kraju: prijahati, pripeljati, pristopiti, priti / prijokati, priropotati b) usmerjenosti dejanja k določeni točki: prilepiti, pripeti,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • prigradíti — ím dov., prigrádil (ȋ í) 1. z graditvijo dodati stavbi: prigraditi nadstrešek / redko prigraditi prizidek prizidati 2. s pritrditvijo dodati kaki napravi: prigraditi stroju elektromotor / žarg., teh. prigraditi delovno napravo vlačilnemu stroju… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • prizidáva — e ž (ȃ) glagolnik od prizidati: dovoljenje za prizidavo ∙ redko razkazal jim je prizidavo prizidek …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • trákt — a m (ȃ) 1. krilo, del stavbe: prizidati stavbi nov trakt; sobe v desnem, južnem traktu 2. anat., navadno s prilastkom skupina med seboj povezanih notranjih organov, ki sestavljajo funkcionalno celoto: dihalni, sečni trakt …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”