- skupno
- skȕpno pril.DEFINICIJAu skupini; zajedno, zajednički, grupnoETIMOLOGIJAvidi skup
Hrvatski jezični portal. 2014.
skupno
Look at other dictionaries:
skúpen — pna o prid. (ū) 1. pri katerem je udeleženih več ljudi: nalogo so opravili s skupnim naporom; skupen obisk razstave; hodili so na skupne sprehode; navajati otroke na individualno in skupno igro; druži jih skupno delo; gostje so imeli skupno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sòbívanje — a s (ȍ í) knjiž. skupno bivanje, skupno življenje: nekaj dni trajajoče sobivanje manjše skupine ljudi; najti prostor in možnost za sobivanje / sobivanje predmetov skupno obstajanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
džèmatīlē — pril. skupno, zajednički, u društvu [klanjati namaz ∼ skupno klanjati, moliti] … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
džematile — džèmatīlē pril. DEFINICIJA skupno, zajednički, u društvu [klanjati namaz džematile skupno klanjati, moliti] ETIMOLOGIJA vidi džemat … Hrvatski jezični portal
kapítelj — tlja m (í) rel., v zvezah: (kolegiatni) kapitelj zbor kanonikov nestolne cerkve, določen za skupno bogoslužje; (stolni) kapitelj zbor kanonikov stolne cerkve, določen za skupno bogoslužje in za svetovanje škofu … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mejáš — a m (á) 1. lastnik zemljišča, parcele, ki ima s kom isto, skupno mejo: mejaša se tožita zaradi poti / bil je mejaš z njenim bratom 2. knjiž., redko prebivalec države, ozemlja, ki ima s kako državo, ozemljem isto, skupno mejo; sosed: vzhodni… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
óbči — a e prid. (ọ̄) 1. splošen: vzbujala je občo pozornost; doživeti obče priznanje; obče in posamično spreminjanje / obče lastnosti / skrbeti za občo korist skupno, javno; obče zemljišče skupno 2. ki obravnava osnovne značilnosti, zakonitosti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sòbítje — a s (ȍ ȋ) 1. bitje v razmerju do drugega bitja: brezobzirno ravnanje človeka s sobitji 2. knjiž. skupno bivanje, skupno življenje: navaditi mlade ljudi na sobitje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sòobstájanje — a s (ȍ ā) knjiž. skupno obstajanje, skupno bivanje: soobstajanje različnih trditev; soobstajanje umetnosti in znanosti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sòósen — tudi sòôsen sna o prid. (ȍ ọ̑; ȍ ó) strojn. ki ima isto, skupno os: soosni gredi ♦ elektr. soosni kabel kabel iz dveh med seboj izoliranih vodnikov, ki imata isto, skupno os; koaksialni kabel … Slovar slovenskega knjižnega jezika
