pšenica

pšenica
pšènica ž
DEFINICIJA
bot.
1. jednogodišnja biljka (Triticum vulgaris) iz porodice trava (Gramineae), jedna od najstarijih i najvažnijih žitarica i glavna krušarica, mnogobrojni tipovi (ozimi, jari, s osjem, bez osja i dr.)
2. meton. zrnje takve biljke koje se melje u brašno
ONOMASTIKA
pr. (nadimačka): Pšènica (Vukovar, Slavonija), Pšènička (Pakrac, Slavonski Brod), Pšèničnīk (Zagreb, Koprivnica), Pšèničnjāk (Zaprešić, Zagreb, Samobor), Pšénko (Županja, Kutina), Šènica (Ivanić Grad, Baranja, Zagreb, Dugo Selo), Šèničār (Kutina), Šèničnjāk (Šeničnjȃk) (Zaprešić, Novska, Ivanić Grad)
ETIMOLOGIJA
prasl. *pьšenica (rus. pšeníca, polj. pszono: proso) ≃ prasl. *pьxati: udarati ≃ lat. pinsere, skr. pinašti: udara

Hrvatski jezični portal. 2014.

Игры ⚽ Нужен реферат?

Look at other dictionaries:

  • pšènica — ž bot. 1. {{001f}}jednogodišnja biljka (Triticum vulgaris) iz porodice trava (Gramineae), jedna od najstarijih i najvažnijih žitarica i glavna krušarica, mnogobrojni tipovi (ozimi, jari, s osjem, bez osja i dr.) 2. {{001f}}meton. zrnje takve… …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • pšeníca — e ž (í) kulturna rastlina, katere klas je sestavljen iz večcvetnih klaskov, ali njeno seme: pšenica raste, zori; mlatiti, sejati, žeti pšenico; snetljiva pšenica; klas, snop pšenice / mleti pšenico; mernik, vreča pšenice / pšenica gre v klasje;… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • bél — a m (ẹ̑) fiz. enota za merjenje jakosti zvoka ali glasnosti í [beu̯] ž (ẹ̑) 1. les. svetlejši les na obodu debla; beljava: bel je že preperela 2. vet. očesna bolezen, pri kateri postane leča motna; siva mrena: konj ima bel ◊ anat. bela živčna… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • ênozŕn — a o prid. (ē ȓ ē r̄) agr., v zvezi domača enozrna pšenica pšenica, katere klas je sestavljen iz klaskov, ki imajo samo po eno zrno …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • klén — a o prid. (ẹ̄) 1. knjiž. čvrst, krepek: klen rod; mož je še klen / klen značaj // nazoren, sočen: klene besede / piše v zelo klenem, plastičnem jeziku 2. nav. ekspr., v zvezi s pšenica, zrno zdrav, poln: klena pšenica kléno prisl.: bil je kleno… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • résnica — e ž (ẹ̑) 1. agr. pšenica, ki ima klasje z resami; resasta pšenica: sejati resnico 2. vet. trša in redkejša dlaka pri nekaterih živalih, ki sega čez nadlanko; resasta dlaka: ta vrsta ovc nima skoraj nič resnice v kožuhu …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • Slovene grammar — The following is an overview of the grammar of the Slovene language.Grammatical numberThere are four types of inflexion related to the grammatical number in Slovene. The future tense shall be used to demonstrate its usage. The future tense is… …   Wikipedia

  • Lucia von Syrakus — Die hl. Lucia, von Domenico Beccafumi (1486–1551) …   Deutsch Wikipedia

  • bjèlica — ž 1. {{001f}}obradiva zemlja bijelopepeljaste boje; pepeljuša 2. {{001f}}u nesamostalnoj upotrebi u zn. bijela [pšenica ∼; kuna ∼; trešnja ∼] …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • br̀kulja — ž bot. pšenica dugačka osja (Triticum monococcum, T. dicoccon, T. durum) …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

Share the article and excerpts

Direct link
… Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”