- antenski
- àntēnskī prid.DEFINICIJAkoji se odnosi na antenu [antenski priključak]ETIMOLOGIJAvidi antena
Hrvatski jezični portal. 2014.
antenski
Look at other dictionaries:
anténski — a o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na anteno: antenski kabel; antenski steber radijske postaje; televizijski antenski stolp; ozemljiti antensko instalacijo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ВВОД АНТЕННЫЙ — коаксиальный кабель, пропущенный сквозь изолированные отверстия в покрытиях или стенах здания для соединения наружной антенны с приёмником или передатчиком радиоволн (Болгарский язык; Български) антенен вход (Чешский язык; Čeština) anténní svod… … Строительный словарь
МАЧТА-АНТЕННА — мачта, металлический ствол которой изолирован от основания и используется в качестве антенны (Болгарский язык; Български) мачта антена (Чешский язык; Čeština) stožárová anténa (Немецкий язык; Deutsch) Mastantenne (Венгерский язык; Magyar)… … Строительный словарь
rèflektor — m 1. {{001f}}fiz. element na kojem nastaje refleksija [optički ∼; antenski ∼] 2. {{001f}}a. {{001f}}svjetiljka s konkavnim ogledalom koje svjetlost usmjerava u obliku mlaza [scenski ∼; protuavionski ∼] b. {{001f}}svjetiljka na vozilu; far 3.… … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
reflektor — rèflektor m DEFINICIJA 1. fiz. element na kojem nastaje refleksija [optički reflektor; antenski reflektor] 2. svjetiljka s konkavnim ogledalom koje svjetlost usmjerava u obliku mlaza [scenski reflektor; protuavionski reflektor]; obasjavalo 3.… … Hrvatski jezični portal
jámbor — a m (á) 1. navpičen drog na ladji, zlasti za nameščanje jader in signalnih naprav: splezati na jambor; kovinski, lesen jambor; vrh jambora / signalni jambor ♦ navt. glavni ali veliki jambor drugi od spredaj; krmni jambor na krmi; sestavljeni… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kábel — bla m (á) 1. električni vodnik iz ene ali več med seboj izoliranih žic, obdan z zaščitnim slojem: napeljati, speljati kabel v novo naselje / polagati kabel / poslati sporočilo po kablu / gumeni kabel / rabi se samostojno ali s prilastkom:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stòlp — stôlpa m (ȍ ó) visoka stavba z majhno tlorisno površino, stoječa samostojno ali kot sestavni del drugih stavb: stolp stoji na vrhu hriba; zgraditi stolp; okrogel, stopničast, trapezast stolp; stolpi na srednjeveških trdnjavah; grad s stolpi /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
