hoditi

hoditi
hòditi (Ø) nesvrš. <prez. hȍdīm, pril. sad. -dēći, gl. im. hòđēnje>
DEFINICIJA
1. v. hodati (1)
2. kretati se [pod suncem ti meni hodio = živ bio i sretan, sunce tebe grijalo]
3. <imp. hòdi> u dozivanju ili pozivanju koga da se pridruži [ob. hodi ovamo = dođi (ovamo)]
ETIMOLOGIJA
vidi hod

Hrvatski jezični portal. 2014.

Игры ⚽ Поможем написать курсовую

Look at other dictionaries:

  • hòditi — (∅) nesvrš. 〈prez. hȍdīm, pril. sad. dēći, gl. im. hòđēnje〉 1. {{001f}}{{c=1}}v. {{ref}}hodati (1){{/ref}} 2. {{001f}}kretati se [pod suncem ti meni hodio = živ bio i sretan, sunce tebe grijalo] 3. {{001f}}〈imp. hòdi〉 u dozivanju ili pozivanju… …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • hodíti — hódim nedov., hójen (ȋ ọ) 1. premikati se s korakanjem: hodi že brez bergel; ljudje so brezbrižno hodili mimo bogate izložbe; dve dobri uri sem hodil od doma do mesta; hodil je okrog hiše in gledal v razsvetljena okna; hoditi skozi gozd; hoditi …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • mendráti — ám [mǝn] nedov. (á ȃ) 1. hoditi po čem, da se pritisne k tlom, navzdol in se pri tem poškoduje ali uniči: konji, lovci mendrajo travo, žito / mendrati po ajdi, travi / mendrati gredo, polje / od jeze je mendral klobuk na tleh // ekspr. hoditi po …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • nosíti — nósim nedov. (ȋ ọ) 1. držati kaj navadno težjega tako, da prehaja vsa teža na osebek, in (večkrat) hoditi: nositi kovček; nositi opeko, vreče; nositi ranjenca; nositi na glavi, v rokah; nositi v košari, s škafom; težko nositi / konj ga je nosil …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • obiskováti — újem nedov. (á ȗ) 1. hoditi, prihajati h komu zaradi prijateljskih, družabnih stikov: ponesrečenca niso smeli obiskovati; babico smo hodili obiskovat ob praznikih; sosedje se pogosto obiskujejo / publ. ta knjižna zbirka je obiskovala zlasti… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • po — predl. I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka pó (ọ̑) 1. za izražanje premikanja z namenom, da pride oseba, stvar na cilju na izhodiščni položaj premikanja: iti, poslati po zdravnika; po kaj si prišel; povabili so ga, zdaj… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • potépati se — am se stil. ljem se nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. hoditi okrog brez dela, cilja: že ves teden se potepa in ga ni na delo, v šolo; rad se potepa // hoditi iz kraja v kraj in biti brez zaposlitve: potepa se in krade // ekspr. hoditi brez cilja, namena:… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • smúkati — am tudi smúčem nedov. (ú) 1. s potegi z oprijemajočo roko po čem trgati: smukati bezgove jagode; smukati liste z veje / smukati borovnice z grabljicami; pren. veter smuka cvete // s potegi z oprijemajočo roko po čem delati, da česa ni več na čem …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • ubírati — am nedov. (ȋ ȋ) 1. delati, da kaj s čim drugim sestavlja urejeno, prijetno celoto: ubirati glasove pevcev; barve vzorca se lepo ubirajo med seboj // star. uglaševati: nekaj časa je ubiral razglašene strune, nato je začel igrati 2. ekspr. igrati …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • híter — tra o prid., hitréjši (í ȋ) 1. ki lahko opravi kako pot ali delo v kratkem času: jahati na hitrem konju; njega pošlji, on je zelo hiter; hitra ladja; zelo hiter; hiter kot blisk, kot veter / učenec je hiter v računanju zna hitro računati // ki… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”