- hrzati
- hȑzati (Ø) nesvrš. <prez. hȑžēm, pril. sad. hȑžūći, gl. im. -ānje>DEFINICIJAv. rzatiETIMOLOGIJAonom.
Hrvatski jezični portal. 2014.
hrzati
Look at other dictionaries:
hŕzati — am tudi hŕžem nedov. (r̄) oglašati se z visokimi, tresočimi se glasovi; rezgetati: konji hrzajo in nestrpno kopljejo s kopiti hrzajóč a e: konji hrzajoč oddirjajo; pognal je hrzajočo kobilo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rzati — ȑzati (hȑzati) (Ø) nesvrš. <prez. ȑžēm, imp. ȑži, pril. sad. ȑžūći, gl. im. ānje> DEFINICIJA glasati se (o konju) (kad je miran, kad dobiva hranu i sl.) ETIMOLOGIJA prasl. *rъzati (strus. rъzati, češ. rzáti) ≃ v. režati … Hrvatski jezični portal
zahrzati — zàhrzati (Ø) svrš. <prez. zàržēm, pril. pr. āvši, prid. rad. zàrzao> DEFINICIJA početi rzati, oglasiti se rzanjem (o konju); zarzati ETIMOLOGIJA za + v. hrzati … Hrvatski jezični portal
hrčáti — ím nedov. (á í) redko 1. smrčati: v spanju je glasno hrčal 2. hrzati, prhati: konji hrčijo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hŕpati — am nedov. (r̄) 1. ekspr., redko smrčati: gospodar je glasno hrpal 2. redko hrzati, prhati: konj je hrpal in se vzpenjal 3. nar. dajati hropeč glas ob prežvekovanju: vola sta zadovoljno hrpala (Prežihov) … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pohrzávati — am nedov. (ȃ) v presledkih hrzati: konj je nemirno begal in pohrzaval … Slovar slovenskega knjižnega jezika
