igrati — ȉgrati se nesvrš. <prez. ām se, pril. sad. ajūći se, gl. im. ānje> DEFINICIJA 1. provoditi vrijeme u igri [dijete se igra u parku] 2. a. biti neozbiljan, raditi nešto kao iz zabave [nemoj se igrati!] b. praviti se, umišljati [igrati se… … Hrvatski jezični portal
igráti — ám nedov. (á ȃ) 1. poustvarjati, navadno z umetniškim hotenjem a) dramski tekst: že dalj časa igrajo Hamleta; v gledališču igrajo komedijo, tragedijo / v Hlapcih igra Jermana vlogo Jermana; odlično je igral ljubimca / igral je po režiserjevi… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kárta — 1 e ž (ȃ) 1. papir, platno z upodobitvijo zemeljskega površja, objektov na njem v pomanjšanem merilu; zemljevid: obesiti karto na steno; izdelovanje kart / karta Slovenije, sveta 2. s prilastkom tak papir, platno s podatki o pojavih, stanjih:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
z — [zé in zǝ̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, z zéja tudi z ja (ẹ̄; ǝ̏) štiriindvajseta črka slovenske abecede: napisati z; veliki Z // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: z je pripornik ◊ metal. profil Z in Z profil profil, katerega … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vlóga — 1 e ž (ọ̑) 1. upodobitev osebe v dramskem delu: vloga je zelo težka; igralec se je dobro vživel v vlogo; igrati glavno, stransko vlogo; naslovna vloga po kateri ima dramsko, filmsko delo naslov; tenorska vloga; plesala je vlogo kraljične /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
naigrati — nàigrati se (Ø, čega) svrš. <prez. ām se, pril. pr. āvši se, prid. rad. nȁigrao se> DEFINICIJA dugo (se) igrati, igrati (se) do mile volje ETIMOLOGIJA na + v. igra, igrati (se) … Hrvatski jezični portal
zaigrati — zàigrati (se) svrš. <prez. ām (se), pril. pr. āvši (se), prid. trp. zàigrān> DEFINICIJA 1. (Ø) početi igrati, usp. igrati 2. (Ø) prokockati, izgubiti (na kartama, kocki), proigrati 3. (se) zanijeti se, zaboraviti se u igri ETIMOLOGIJA za +… … Hrvatski jezični portal
deskà — è in dèska e [dǝs] ž, rod. mn. dèsk tudi desák (ȁ ȅ; ǝ̄) 1. ploščat kos lesa iz podolžno razžaganega debla: pooblati, razžagati desko; pribiti desko čez luknjo; iz desk zbita koča; zabiti žebelj v desko; dolga, široka deska; hrastove, smrekove… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ígra — e ž (ȋ) 1. glagolnik od igrati: a) ob koncu prvega polčasa je postala igra zanimivejša; z atraktivno igro sta moštvi navdušili gledalce; gostje so vsilili domačinom svoj način igre; spoznati pravila igre / publ. hitra in napadalna igra pod košem … Slovar slovenskega knjižnega jezika
na — predl. I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka ná (ȃ) 1. za izražanje premikanja k zgornji strani česa, tako da nastane neposreden dotik, ali dosege takega položaja: na glavo dati; iti, priti na goro; bombe padajo na mesto;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
