Hrvatski jezični portal. 2014.
idealizacija — idealizãcija dkt. Praeitiẽs idealizãcija … Bendrinės lietuvių kalbos žodyno antraštynas
idealizácija — ž 1. {{001f}}psih. a. {{001f}}psihički mehanizam kod kojega osoba sebi ili drugima pripisuje pretjerano pozitivne kvalitete b. {{001f}}predstavljanje čega u boljem svjetlu nego što u stvarnosti jest [∼ života] 2. {{001f}}predstavljanje čega… … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
idealizácija — e ž (á) 1. glagolnik od idealizirati: idealizacija kmečkega življenja 2. kar je idealizirano: osladna, pesniška idealizacija; glavni junak romana je zelo zmedena idealizacija … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kȕlt — m 〈N mn kùltovi〉 1. {{001f}}poštovanje ili poštovanje koga ili čega uz obred [∼ mrtvih] 2. {{001f}}razg. pretjerano ili vrlo izraženo poštovanje prema komu ili čemu [∼ film] 3. {{001f}}rel. a. {{001f}}javni, organizirani izraz pobožnosti (misa,… … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
ličnost — lȉčnōst ž <G osti, I osti/ ošću> DEFINICIJA 1. psih. funkcija kojom neka osoba postaje svjesna svojega ja kao jedinstvenog i trajnog subjekta [poremećaj ličnosti; podvojena ličnost; raspad ličnosti] 2. individualnost moralne osobe… … Hrvatski jezični portal
kult — kȕlt m <N mn kùltovi> DEFINICIJA 1. poštovanje ili poštovanje koga ili čega uz obred [kult mrtvih] 2. razg. pretjerano ili vrlo izraženo poštovanje prema komu ili čemu [kult film] 3. rel. a. javni, organizirani izraz pobožnosti (misa,… … Hrvatski jezični portal
poetizacija — poetizácija ž DEFINICIJA 1. predočavanje, predstavljanje ili transformacija čega u poetskom obliku [poetizacija stvarnosti]; idealizacija 2. davanje pjesničkog oblika čemu (pretvaranje proznog teksta u poeziju) ETIMOLOGIJA vidi poetika … Hrvatski jezični portal
sutaikymas — sm. (1) KŽ → sutaikyti: 1. Sutaikymai, suglaudimai KI497. Mašinos dalių sutaikymas NdŽ. Ilgesniuose posmuose gali būti įvairesni sutaikymai V.Kudir. Žodžių sutaikymas (rimavimas) CII295. Buvo negirdėtas atvažiavimo ir išvažiavimo valandų… … Dictionary of the Lithuanian Language
romántika — e ž (á) 1. evropska umetnostna smer v prvi polovici 19. stoletja, ki poudarja zlasti subjektivnost, čustva, domišljijo: proučevati romantiko pri posameznih narodih; romantika v glasbi, literaturi; predstavniki romantike / češka, nemška romantika; … Slovar slovenskega knjižnega jezika
