- blagoslovljen
- blagòslovljen prid. <odr. -ī>DEFINICIJAkoji je primio blagoslovETIMOLOGIJAvidi blagoslov
Hrvatski jezični portal. 2014.
blagoslovljen
Look at other dictionaries:
blagoslovíti — ím dov., blagoslóvil (ȋ í) 1. rel. prositi za božjo naklonjenost, včasih z obredno kretnjo: duhovnik je blagoslovil množico / ob slovesu ga je mati blagoslovila // v krščanstvu opraviti verski obred ob kakem predmetu: blagosloviti jedi, kapelico … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mubareć — mubáreć[b] (I)[/b] (mubárek) prid. DEFINICIJA reg. koji je sretan, blagoslovljen ETIMOLOGIJA tur. mübarek ← arap. mubāräk … Hrvatski jezični portal
malcajt — mȃlcajt [b] (I)[/b] m DEFINICIJA reg. zast. doba objeda, ručka ETIMOLOGIJA njem. Mahlzeit (ob. u sintagmi gesegnete Mahlzeit: blagoslovljen ručak) … Hrvatski jezični portal
benedictus — (izg. benedìktus) m DEFINICIJA glazb. crkv. peti dio ordinarija mise (celebrant ga govori, a zbor pjeva) ETIMOLOGIJA lat.: blagoslovljen … Hrvatski jezični portal
Benedikt — Bȅnedikt (Benèdikt) DEFINICIJA 1. v. 2. ime petnaestorice papa (6 20. st.) 3. iz Nursije, Sv. (o.480 547), rimski patricij koji je prešao u pustinjake i osnovao benediktinski red; vjerojatni autor »Regule Sv. Benedikta«, podigao samostan Monte… … Hrvatski jezični portal
blagoslovljênec — nca m (é) redko blagoslovljen človek … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèblagoslovljèn — êna o tudi nèblagoslóvljen a o prid. (ȅ ȅ ȅ é; ȅ ọ̑) rel. ki ni blagoslovljen: neblagoslovljen grob; neblagoslovljena zemlja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zakramentál — a m (ȃ) rel. od Cerkve postavljeno sveto znamenje, ki povzroča zlasti duhovne učinke: z zakramentali posvečevati ljudi, stvari; uporaba blagoslovljene vode, blagoslovi, posvečevanja in drugi zakramentali // posvečen, blagoslovljen predmet: križ … Slovar slovenskega knjižnega jezika
