izračun

izračun
ȉzračūn m
DEFINICIJA
postupak brzog potpunog izračunavanja neke vrijednosti i sl. prema traženim podacima koji služe za radnje što će uslijediti (za obračun cijene po ugovoru itd.) [kompjuterski izračun cijene stana]
ETIMOLOGIJA

Hrvatski jezični portal. 2014.

Игры ⚽ Поможем написать курсовую

Look at other dictionaries:

  • izračún — a m (ȗ) 1. glagolnik od izračunati: izračun amortizacije, davka, stroškov / publ. ekonomski izračun ekonomski račun 2. nav. mn., publ. rezultat računanja: izračuni kažejo, da je ta način gradnje najcenejši; po prvih izračunih je turistična… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • financijski — finàncījskī prid. DEFINICIJA koji se odnosi na financije [financijsko poslovanje] SINTAGMA financijska analiza ekon. skup metoda i tehnika kojima se računovodstvene i financijske informacije i podaci pretvaraju u informacije relevantne za… …   Hrvatski jezični portal

  • ekonómski — a o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na ekonomiko, gospodarski: ekonomski napredek; ekonomski odnosi, pogoji; ekonomski položaj; ekonomski razvoj države; splošna ekonomska kriza; ekonomska pomoč nerazvitim državam; vzrok ekonomske zaostalosti /… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • kazálec — lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) 1. prst (roke) med palcem in sredincem: s kazalcem pokaže nanj; kazalec desne roke / dvignil je kazalec in mu požugal // redko smernik, kažipot: s stene so sneli kazalec 2. podolgovat del naprave, ki na številčnici, skali …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • prèdizméra — e ž (ȅ ẹ̑) nav. mn., grad. po gradbenem načrtu narejen izračun količin gradiva, dela, potrebnega za gradnjo objekta: delati predizmere; projekt obsega tudi predizmere …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • račúnica — e ž (ȗ) 1. nekdaj učbenik za učenje matematike v nižjih razredih osnovne šole: kupiti računico / računica za prvi razred; naloge iz računice 2. publ. račun, izračun: že preprosta računica pove, kakšne bodo koristi; njegova računica je nepravilna …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • státičen — čna o prid. (á) 1. ki se ne spreminja, razvija: statičen politični sistem; človeška družba ni statična; gospodarstvo je zaradi krize statično / statično pojmovanje dogajanja v svetu pojmovanje, ki se ne prilagaja spremembam // ki vsebuje malo… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • tóčen — 1 čna o prid., tóčnejši (ọ ọ̄) 1. ki se popolnoma drži določenega časa, roka: čudno, da ga še ni, ponavadi je točen; vlak je bil točen; podjetje je pri dobavah točno; točen je kot ura / točen prihod letala 2. ki pri merjenju česa kaže toliko,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • vítje — a s (í) 1. glagolnik od viti1: vitje vlaken v prejo / vitje telesa 2. tekst. število zavojev na en meter preje: izračun vitja …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”