izostajati

izostajati
izòstajati (Ø) nesvrš. <prez. -jēm, pril. sad. -ajūći, gl. im. -ānje>
DEFINICIJA
ETIMOLOGIJA
vidi izostati

Hrvatski jezični portal. 2014.

Игры ⚽ Нужно решить контрольную?

Look at other dictionaries:

  • izòstajati — (∅) nesvrš. 〈prez. jēm, pril. sad. ajūći, gl. im. ānje〉, {{c=1}}v. {{ref}}izostati{{/ref}} …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • izostájati — am nedov. (ā) ne biti navzoč na kakem mestu, pri kakem delu, čeprav bi praviloma moral biti: nekateri učenci pogosto izostajajo iz šole; izostajati od pouka, z dela / po cele tedne izostaja z doma // publ. ne pojavljati se, ne nastopati, čeprav… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • markírati — dv. 〈prez. màrkīrām, pril. sad. ajūći, pril. pr. āvši, prid. trp. màrkīrān, gl. im. ānje〉 1. {{001f}}(∅) simulirati neku djelatnost ili neki posao 2. {{001f}}a. {{001f}}(∅) žarg. pobjeći/bježati, izostajati iz škole; markati b. {{001f}}(koga)… …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • markirati — markírati dv. <prez. màrkīrām, pril. sad. ajūći, pril. pr. āvši, prid. trp. màrkīrān, gl. im. ānje> DEFINICIJA 1. (Ø) simulirati neku djelatnost ili neki posao 2. a. (Ø) žarg. pobjeći/bježati, izostati/izostajati iz škole; markati b. (koga) …   Hrvatski jezični portal

  • izostájanje — a s (ā) glagolnik od izostajati: neopravičeno izostajanje; izostajanje od dela, pouka …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • ponedeljkováti — újem nedov. (á ȗ) žarg. 1. neupravičeno izostajati z dela, navadno ob ponedeljkih: v službi ga niso marali, ker je ponedeljkoval 2. slabo se počutiti, biti slabo razpoložen, navadno po nezmernem uživanju alkohola: nasproti mu je prišel človek,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • šóla — 1 e ž (ọ̑) 1. vzgojno izobraževalna ustanova, ki omogoča učencem organizirano, sistematično pridobivanje znanja, spretnosti: zaradi neprimernega vedenja so ga izključili iz šole; hoditi v šolo; včeraj so jo vpisali v šolo; učiti na šoli, v šoli; …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • šprícati — am nedov. (ȋ) 1. nižje pog. škropiti: skakal je po vodi in šprical okrog sebe / špricati sadno drevje / iz prerezane žile je špricala kri brizgala 2. nedov. in dov., žarg., šol. neupravičeno izostajati od pouka, iz šole: ta učenec pogosto šprica …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”