- izvidnik
- ìzvidnīk m <V -īče, N mn -īci>DEFINICIJA1. onaj kojemu je dužnost da izvidi što (tako da bude u izvidnici, na posebnoj dužnosti izviđanja i sl.)2. onaj koji obavlja izviđajETIMOLOGIJAvidi izvidjeti
Hrvatski jezični portal. 2014.
izvidnik
Look at other dictionaries:
ìzvidnīk — m 〈V īče, N mn īci〉 1. {{001f}}onaj kojemu je dužnost da izvidi što (tako da bude u izvidnici, na posebnoj dužnosti izviđanja i sl.) 2. {{001f}}onaj koji obavlja izviđaj … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
izvídnik — a m (ȋ) kdor z opazovanjem zbira podatke o položaju, moči sovražnikovih enot: izvidniki preiskujejo okolico poti; naši izvidniki so padli v zasedo / žarg. pilot izvidnika izvidniškega letala … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vedèta — ž 〈G mn vedétā〉 1. {{001f}}rij. slavan umjetnik ili umjetnica, ob. estradni; zvijezda 2. {{001f}}zast. izvidnik, stražar 3. {{001f}}pom. zast. izvidnički brod ✧ {{001f}}tal. ← fr … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
ìzvidnički — pril. kao izvidnik, na način izvidnika … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
vedeta — vedèta ž <G mn vedétā> DEFINICIJA 1. rij. slavan umjetnik ili umjetnica, ob. estradni; zvijezda 2. zast. izvidnik, stražar 3. pom. zast. izvidnički brod ETIMOLOGIJA tal. vedetta ← fr. vedette … Hrvatski jezični portal
teftiš — tèftīš m <G teftíša> DEFINICIJA reg. 1. izvidnik, inspektor 2. istražna komisija, inspekcija, pregled ETIMOLOGIJA tur. teftiş ← arap. täftiš … Hrvatski jezični portal
izvidnički — ìzvidnički pril. DEFINICIJA kao izvidnik, na način izvidnika ETIMOLOGIJA vidi izvidjeti … Hrvatski jezični portal
kòš — kôša m, mest. ed. tudi kóšu (ȍ ó) 1. visoka, spodaj zožena pletena posoda za prenašanje (česa) na hrbtu: nesti, oprtati si koš; pozimi plete koše; zadeti koš na pleča; nositi gnoj v košu; star. reven kot Lahov koš zelo / koš stelje / oprtni koš; … Slovar slovenskega knjižnega jezika
oglédnik — a m (ẹ̑) 1. v zvezi mrliški oglednik kdor opravlja mrliške oglede: poklicati mrliškega oglednika; določen je bil za mrliškega oglednika 2. izvidnik: kolona je imela oglednika … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prežún — a m (ȗ) star. izvidnik: prežuni so sporočili, da se sovražnik že približuje // vohun: prežuni so povsod prisluškovali … Slovar slovenskega knjižnega jezika
