- grajati
- grájati nesvrš. <prez. grȃjām, pril. sad. -ajūći, gl. im. -ānje>DEFINICIJAdizati galamu, stvarati bukuETIMOLOGIJAvidi graja
Hrvatski jezični portal. 2014.
grajati
Look at other dictionaries:
grájati — am nedov. (ā) raba peša ugotavljati, očitati napake, pomanjkljivosti: kupec je grajal blago; grajali so vsako njegovo delo; raje hvali, kakor graja // opominjati, oštevati: nerad grajam odraslega človeka; učitelj graja učence zaradi nerednosti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
grăi — GRĂÍ, grăiesc, vb. IV. intranz. şi tranz. (pop.) A zice, a spune; a vorbi. – Din bg. graja, scr. grájati. Trimis de gall, 13.09.2007. Sursa: DEX 98 GRĂÍ vb. v. scoate … Dicționar Român
zagrajati — zagrájati (Ø) svrš. <prez. zàgrājām, pril. pr. āvši, prid. rad. zagrájao> DEFINICIJA početi grajati, podići graju; razvikati se, zagalamiti ETIMOLOGIJA za + v. graja, grajati … Hrvatski jezični portal
zagrájati — (∅) svrš. 〈prez. zàgrājām, pril. pr. āvši, prid. rad. zagrájao〉 početi grajati, podići graju; razvikati se, zagalamiti … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
krähen — Vsw std. (9. Jh.), mhd. kræjen, kræn, ahd. krāen, krāgen, krāwen, as. krāia Stammwort. Voraus liegt ein starkes Verb, das in ae. crāwan bezeugt ist; die Bedeutung ist krähen, krächzen . Außergermanisch vergleicht sich lit. gróti, russ. kslav.… … Etymologisches Wörterbuch der deutschen sprache
graja — grája ž DEFINICIJA izmiješani glasovi i uzvici većeg broja ljudi, neke skupine, mnoštva ETIMOLOGIJA prasl. *grajati, *graja (rus. grájat , polj. zgraja: rulja), onom … Hrvatski jezični portal
bíčati — am nedov. (ȋ ȋ) 1. tepsti z bičem: bičati do krvi // knjiž. močno, ostro zadevati kaj: dež biča okna; piš biča obraz; vihar biča valove; toča ga biča po obrazu; pren. življenje ga biča 2. ostro grajati: bičati napake, razmere; bičati s satiro 3 … Slovar slovenskega knjižnega jezika
grájanje — a s (ā) glagolnik od grajati: grajanje in zabavljanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
grdíti — ím nedov. (ȋ í) knjiž. 1. grdo, slabo govoriti o kom: ljudje te bodo grdili in prezirali; grdili so našo domovino; grdi jo pri sosedih // grajati, karati: učitelj nas je upravičeno grdil; grdila jih je, da so umazanci 2. kaziti, kvariti: nos ji… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèupravíčen — a o prid. (ȅ ȋ) ki ni upravičen, ni utemeljen: neupravičen očitek, sum; njegov strah je neupravičen; neupravičena zahteva / neupravičeno bogatenje / neupravičen lov nedovoljen ∙ neprav. zaradi neupravičenih ur je bil dijak kaznovan… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
