elektronka

elektronka
elèktrōnka ž <D L -nci, G mn -ā/-ī>
DEFINICIJA
fiz. prazna ili plinom punjena cijev s nekoliko elektroda u kojoj se primjenjuje struja elektrona oslobođenih iz užarene katode; elektronska cijev
ETIMOLOGIJA
vidi elektron

Hrvatski jezični portal. 2014.

Игры ⚽ Нужна курсовая?

Look at other dictionaries:

  • elektrónka — e ž (ọ̑) elektr. žarnici podobna priprava, v kateri posredujejo elektroni prehod električnega toka: zamenjati elektronko; uporaba elektronk v kibernetiki; radijski aparat s šestimi elektronkami / Braunova elektronka v kateri elektronski žarek… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • cév — í ž, daj. mest. ed. cévi (ẹ̑) podolgovat, votel, navadno valjast predmet: cev pušča, se zamaši; napeljati vodovodne cevi; položiti odtočno cev; dolga, ravna cev; aluminijasta, cementna, gumijasta, steklena cev; brizgalna, dimna, grelna, plinska …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • Bráunov — a o [ au̯n ] prid. (ā) elektr., v zvezi Braunova elektronka elektronka, v kateri elektronski žarek pada na zaslon, kjer povzroča vidno sliko …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • dióda — e ž (ọ̑) elektr. polprevodniška priprava ali elektronka z dvema elektrodama: germanijeva, kristalna dioda; proizvodnja diod / dvojna dioda elektronka, ki ima dve anodi in dve katodi …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • katóden — dna o prid. (ọ̑) nanašajoč se na katodo: katodna zaščita; katodno tlenje / katodna cev elektronka, v kateri elektronski žarek pada na zaslon, kjer povzroča vidno sliko; Braunova elektronka ♦ kem. katodna reakcija elektrokemična reakcija, ki… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • môčnosten — tudi močnósten tna o prid. (ó; ọ̑) nanašajoč se na močnost: močnostno petje ♦ elektr. močnostni ojačevalnik ojačevalnik, ki daje veliko izhodno moč; močnostna elektronka elektronka za veliko moč …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • ojačeválen — lna o prid. (ȃ) grad. ki povzroča večjo nosilnost: ojačevalni zidovi ♦ elektr. ojačevalna elektronka elektronka kot sestavni del ojačevalne naprave; ojačevalna naprava večji ojačevalnik; več sistemsko povezanih ojačevalnikov …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • plínski — a o prid. (ȋ) nanašajoč se na plin: a) plinski ovoj okrog nebesnega telesa b) plinski števec; plinski vod; plinska napeljava, pipa; plinska peč, svetilka; plinska vrtina; plinsko omrežje / avtomobili na plinski pogon; plinska zmes za motor;… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • slikóven — in slíkoven vna o prid. (ọ̄; ȋ) nanašajoč se na sliko: slikovni in govorni del oddaje; knjiga vsebuje bogato slikovno gradivo / slikovna križanka ♦ arheol. slikovna pisava pisava, sestavljena iz risb, ki ponazarjajo dogodke, pojme, predmete;… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • snemálen — lna o prid. (ȃ) nanašajoč se na snemanje: snemalna ekipa je delala celo noč / snemalna kamera; snemalne naprave; nova snemalna tehnika / snemalni studio ◊ elektr. snemalna elektronka elektronka, ki spreminja optične slike v električne… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”