- glasovno
- glȁsōvno pril.DEFINICIJA1. glasom, pomoću glasa2. što se tiče glasa, u pogledu glasaETIMOLOGIJAvidi glas
Hrvatski jezični portal. 2014.
glasovno
Look at other dictionaries:
glasóven — vna o prid. (ọ̄) nanašajoč se na glas: odpravljati govorne in glasovne motnje; enotna in pravilna izreka posameznih glasov in glasovnih skupin; občudovali so glasovno ubranost recitatorjev / to je zbor s sijajnim glasovnim materialom; ta skladba … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ríma — ž knjiž. glasovno podudaranje krajnjih slogova (ob. od naglašenog vokala posljednje riječi) dvaju (ili više) stihova; srok ∆ {{001f}}daktilska ∼ rima s podudaranjem u tri sloga; muška ∼ rima s podudaranjem u jednom slogu; ženska ∼ rima s… … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
rı̏movati — (∅, se) dv. 〈prez. rı̏mujēm (se), pril. sad. rı̏mujūći (se), pril. pr. āvši (se), gl. im. ānje〉 1. {{001f}}(∅) slagati stihove s rimama, pronalaziti rime, upotrebljavati rime 2. {{001f}}(se) podudarati se glasovno i akcenatski; slikovati se,… … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
transformácija — ž 1. {{001f}}radikalna promjena oblika, izgleda, stanja, osobina; preobražaj, pretvaranje, metamorfoza 2. {{001f}}fiz. a. {{001f}}svaka promjena koja je popraćena značajnim mijenjanjem fizičkih ili kemijskih svojstava (npr. promjena faze: kruto u … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
rimovati — rȉmovati dv. <prez. rȉmujēm, pril. sad. rȉmujūći, pril. pr. āvši, gl. im. ānje> DEFINICIJA 1. (Ø) složiti/slagati stihove s rimama, pronalaziti rime, upotrijebiti/upotrebljavati rime 2. (se) podudariti/podudarati se glasovno i akcenatski;… … Hrvatski jezični portal
rima — ríma ž DEFINICIJA knjiž. glasovno podudaranje krajnjih slogova (ob. od naglašenog vokala posljednje riječi) dvaju (ili više) stihova; rimovani izraz, srok SINTAGMA daktilska rima rima s podudaranjem u tri sloga; muška rima rima s podudaranjem u… … Hrvatski jezični portal
revotirati — revotírati dv. <prez. revòtīrām, pril. sad. ajūći, pril. pr. āvši, gl. im. ānje> DEFINICIJA promijeniti/mijenjati odluku ponovnim glasovanjem ETIMOLOGIJA re + lat. votum: glas ← votus: glasovno ← vovēre: glasovati … Hrvatski jezični portal
fonétičen — čna o prid. (ẹ) nanašajoč se na fonetiko: fonetične posebnosti; fonetična stran jezika / fonetičen zapis; fonetični pravopis pravopis, ki se pri pisanju besed ozira predvsem na njihovo glasovno obliko fonétično prisl.: pisati imena fonetično … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nìč — m neskl., tudi nìč níča m (ȉ ȋ) 1. kar ne obstaja, ne biva: razlika med nekaj in nič / nav. ekspr.: iz nič ni nič; ustvariti iz niča; razbliniti se v nič 2. ekspr., navadno v povedni rabi izraža zelo majhno količino, vrednost: to je vse skupaj… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
níčti — a o prid. (ȋ) publ. nanašajoč se na število nič: približevati se ničti vrednosti ◊ lingv. ničta končnica končnica, ki glasovno ni izražena; mat. ničta potenca potenca z eksponentom nič … Slovar slovenskega knjižnega jezika
