- vrtoglav
- vrtòglav prid. <odr. -ī>DEFINICIJA1. koji izaziva vrtoglavicu [vrtoglava visina]2. pren. nagao, brz [vrtoglav uspjeh, pad]ETIMOLOGIJAvidi vrtoglavica
Hrvatski jezični portal. 2014.
Hrvatski jezični portal. 2014.
vrtòglav — prid. 〈odr. ī〉 1. {{001f}}koji izaziva vrtoglavicu [∼a visina] 2. {{001f}}pren. nagao, brz [∼ uspjeh, pad] … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
vrtoglàv — in vrtogláv áva o prid. (ȁ á; ȃ) 1. ki ima po vrtenju, zaradi višine, slabega telesnega stanja občutek, da se vrti sam ali da se vrtijo predmeti okoli njega: vrtoglav človek; bolnik je vrtoglav; biti vrtoglav od plesa; hodila je po sobi kakor… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vrtòglavo — pril. na vrtoglav način; vrlo brzo, naglo (o usponima, uspjesima, bogaćenju itd.) … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
vrtoglavo — vrtòglavo pril. DEFINICIJA na vrtoglav način, vrlo brzo, naglo (o usponima, uspjesima, bogaćenju itd.) ETIMOLOGIJA vidi vrtoglavica … Hrvatski jezični portal
vrtoglávec — vca m (ȃ) vrtoglav človek: vrtoglavec ne prenese pogleda v globino ● ekspr. ta vrtoglavec nas bo spravil v nesrečo nespameten, nepremišljen človek; zastar. vsak vrtoglavec jih prepriča goljuf, slepar ◊ zool. v pasjem črevesu živeč zajedavec,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vrtogláviti — im nedov. (á ȃ) knjiž. 1. povzročati, da je kdo vrtoglav: visok pritisk ga vrtoglavi; vonj te rastline vrtoglavi ljudi in živali 2. s prislovnim določilom opotekaje se premikati, hoditi: bolnica vrtoglavi k oknu // neenakomerno, neurejeno se… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zvrtogláviti — im dov. (á ȃ) knjiž. 1. povzročiti, da je kdo vrtoglav: vožnja z avtobusom ga je zvrtoglavila; višina jo hitro zvrtoglavi 2. s prislovnim določilom zaradi vrtoglavice pasti: zvrtoglaviti z mostu v reko; zvrtoglaviti v prepad 3. povzročiti, da je … Slovar slovenskega knjižnega jezika