- žmikati
- žmíkati (što) nesvrš. <prez. žmȋkām/žmȋčēm, pril. sad. -ajūći/žmíčūći, gl. im. -ānje>DEFINICIJAcijediti uvijanjem (ob. mokro rublje i posteljinu)ETIMOLOGIJAekspr.
Hrvatski jezični portal. 2014.
žmikati
Look at other dictionaries:
žmíkati — am nedov. (ȋ) 1. ožemati: perice žmikajo perilo / žmikati sir / žmikati ustnice stiskati // nar. vzhodno mečkati, tolči: žmikati repo, krompir za prašiče 2. dajati kratke, tleskajoče glasove: bil je premočen, v čevljih mu je žmikala voda /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zmíkati — am dov. (ȋ) tekst. z mikalnikom razčesati, uravnati predivo: zmikati bombažno, laneno predivo; zmikati volno zmíkan a o: zmikana žima am tudi zmíčem dov. (ȋ ȋ) zastar. stresti: zmikal je vrata, bila so zaklenjena / zmika z glavo in ponovi: Ne… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izmíkati — am tudi zmíkati am nedov. (ȋ ȋ) 1. s potegom, sunkom odstranjevati: izmikati podstavke, zagozde 2. naskrivaj jemati: izmikal je svojim sošolcem naloge in jih prepisoval // evfem. krasti: izmikati denar, hrano; izmikala je, kjerkoli je mogla 3.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ižmikati — ižmíkati svrš. <prez. ìžmīkām/ìžmīčēm, pril. pr. āvši, imp. ižmíči, prid. trp. ìžmīkān> DEFINICIJA reg. 1. (što) ocijediti okrećući, žmikajući, uvijanjem [ižmikati krpu] 2. (koga) pren. iscijediti naporima, usp. ižeti ETIMOLOGIJA iz + v.… … Hrvatski jezični portal
