- pogledati
- pògledati (koga, što) svrš. <prez. -ām, pril. pr. -āvši, prid. trp. pògledān>DEFINICIJA1. kratko uputiti pogled2. letimično pregledati, usp. gledatiETIMOLOGIJAvidi pogledati
Hrvatski jezični portal. 2014.
Hrvatski jezični portal. 2014.
poglédati — (koga, što) nesvrš. 〈prez. pòglēdām, pril. sad. ajūći, gl. im. ānje〉 povremeno upravljati pogled, osvrtati se na koga/što … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
pògledati — (koga, što) svrš. 〈prez. ām, pril. pr. āvši, prid. trp. pògledān〉 1. {{001f}}kratko uputiti pogled 2. {{001f}}letimično pregledati, {{c=1}}usp. {{ref}}gledati{{/ref}} … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
pogledati — poglédati (koga, što) nesvrš. <prez. pòglēdām, pril. sad. ajūći, gl. im. ānje> DEFINICIJA povremeno upravljati pogled, osvrtati se na koga/što ONOMASTIKA pr. (nadimačko): Pògledić (Turopolje, Bjelovar) ETIMOLOGIJA po + v. gledati … Hrvatski jezični portal
poglédati — am dov., pogléj in poglèj pogléjte, stil. poglédi poglédite (ẹ ẹ̑) 1. upreti, usmeriti pogled kam: pogledal je proti hribom; pogledati na vse strani; pogledati skozi okno; pogledati v obraz, oči; od sramu je pogledal v tla; pogledal je za… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
okó — očésa s, v pomenu parni organ vida mn. očí ž (ọ̑ ẹ̑) 1. čutilo za vid: primerjati človeško oko z očmi žuželk; oko in uho / oči ga bolijo; brisati si, drgniti, meti si oči; z roko si zasloniti oči pred svetlobo; zavezati komu oči; iz oči tečejo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
poglèd — éda m (ȅ ẹ) 1. dejanje, dejavnost organa vida: pogled nanje ga je pretresel; opaziti, prestreči pogled; dolg, hiter, kratek pogled; pogleda vreden prizor; pren., ekspr. pogled v preteklost jih navdaja s ponosom // nav. ekspr. to dejanje glede… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pokúkati — am dov. (ū ȗ) 1. nav. ekspr. pogledati, navadno skrivoma, pritajeno: pokukati izza drevesa; pokukati skozi ključavnico; pokukala je v njegovo sobo / pokukati iz luknje; pren. izza oblakov je pokukalo sonce // pogledati: pokukala sta čez greben;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ȍko — ȍko1 sr 〈G ȍka, N mn ȍči, G òčijū〉 1. {{001f}}anat. organ osjetila vida čovjeka i životinja 2. {{001f}}a. {{001f}}vrulja, podvodni izvor b. {{001f}}ekspr. gorsko jezero ledenjačkog porijekla ∆ {{001f}}kravlje oči pren. velike, ali bezizražajne … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
ukr̀stiti — (što, se) svrš. 〈prez. ùkrstīm (se), pril. pr. īvši (se), prid. trp. ùkršten〉 1. {{001f}}(što) vezati, namjestiti nešto unakrst, ukriž 2. {{001f}}(što, se), {{c=1}}v. {{ref}}križati (2){{/ref}} 3. {{001f}}(se) stati poprijeko, jedan preko drugog… … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
zavíriti — (u što) svrš. 〈prez. zàvīrīm, pril. pr. īvši, prid. rad. zavírio〉 1. {{001f}}pogledati unutra, pogledati u što malo bolje [∼ nekome u dušu (u srce, u tajne) upoznati nečije tajne misli, potpuno ga upoznati; ∼ u crijeva saznati drskošću i… … Veliki rječnik hrvatskoga jezika