- plodov
- plȍdov prid.DEFINICIJAkoji pripada plodu [plodova voda]ETIMOLOGIJAvidi plod
Hrvatski jezični portal. 2014.
plodov
Look at other dictionaries:
plódov — a o prid. (ọ̑) nanašajoč se na plod: plodova stena / plodova lega; utripanje plodovega srca ♦ med., vet. plodova ovojnica; plodova voda voda, ki obdaja plod v maternici … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hméljen — jna o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na hmelj: hmeljni poganjki / obiranje hmeljnih storžkov plodov; napeljati hmeljne trte na žice / hmeljna žičnica ogrodje iz drogov in žic za oporo hmeljevim trtam / hmeljni škodljivci ♦ agr. hmeljna moka grenek… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lupína — e ž (í) 1. mehek, sočen ovoj sadov, plodov: odstraniti banani, jabolku, krompirju, pomaranči lupino; sadje z debelo, tanko lupino / zelena orehova lupina; bodičasta lupina kostanja, žira ježica / pospravil je jabolčne lupine olupke 2. trd, suh… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
fitóftora — e ž (ọ̑) 1. bot. glivica, ki povzroča bolezen krompirja in paradižnika, Phitophtora infestans: fitoftora je uničila krompirjevo cimo 2. poljud. glivična bolezen, ki povzroča sušenje krompirjevih listov in gnilobo plodov, strok. krompirjeva… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
fruktifikácija — e ž (á) bot. nastajanje plodov (pri rastlinah) … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hmeljevína — e ž (í) zeleni deli hmeljevih trt brez plodov: osmukati hmeljevino s hmeljevk; zeleno hmeljevino zrežejo in pokrmijo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jarínec — nca m (ȋ) bot. rastlina s stebli, ki se ob zorenju plodov na zgornjem koncu kijasto razširijo, Arnoseris … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kápok — a m (ȃ) tekst. svilnato vlakno iz plodov nekaterih tropskih dreves: polniti rešilne pasove s kapokom; bombaž in kapok … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kobúl — a m (ȗ) več tesno skupaj rastočih cvetov ali plodov: na koncih vejic so zorele v kobulu zelene jagode / odtrgala je kobul cvetja ♦ bot. kobul socvetje s cveti v isti ravnini, katerih peclji rastejo iz iste točke glavne osi; sestavljeni kobul… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kobúla — e ž (ú) več tesno skupaj rastočih cvetov ali plodov; kobul: lešniki so v bogatih kobulah viseli na vejah ♦ agr. žensko socvetje ali plod hmelja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
