- kožnat
- kòžnat prid. <odr. -ī>DEFINICIJAkoji je nalik na kožuETIMOLOGIJAvidi koža
Hrvatski jezični portal. 2014.
kožnat
Look at other dictionaries:
kòžnat — prid. 〈odr. ī〉 koji je nalik na kožu … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
kóžnat — a o prid. (ọ̑) ki je iz kože: kožnat mešiček / legel je na kožnato ležišče / pog. kožnate rokavice usnjene // podoben koži: rastlina ima debele, kožnate liste / kožnata krila žuželk ♦ anat. kožnati labirint mehka, notranja plast labirinta … Slovar slovenskega knjižnega jezika
plȃšt — m 〈G plášta, N mn pláštevi〉 1. {{001f}}odjevni predmet kojim se zaogrće povrh ostalog odijela (u svečanim prilikama ili pri obredima); ogrtač 2. {{001f}}zaštitni, vanjski sloj; omotač [ozonski ∼; ∼ mikrofona; olovni ∼ (u nuklearnoj centrali)] 3.… … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
plašt — plȃšt m <G plášta, N mn pláštevi> DEFINICIJA 1. odjevni predmet kojim se zaogrće povrh ostalog odijela (u svečanim prilikama ili pri obredima); ogrtač 2. zaštitni, vanjski sloj; omotač [ozonski plašt; plašt mikrofona; olovni plašt (u… … Hrvatski jezični portal
čámpelj — plja tudi na [pǝl] m (á) 1. bingljajoč kožnat izrastek pod puranovim kljunom: rdeč čampelj 2. nar. zahodno, slabš. smrkelj … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izrástek — tka m (ȃ) 1. kar zraste, požene na čem: porezati nepotrebne izrastke na deblu; dlakast, kožnat, nitast, roževinast izrastek; kljunu podoben izrastek; pren. Karavanke segajo s svojimi izrastki še daleč v ravnino ♦ biol. izrastki živčnih celic //… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kibítka — e ž (ȋ) 1. v ruskem okolju pokrit, navadno daljši kmečki voz: potovati v kibitki 2. pri srednjeazijskih nomadih (kožnat) šotor … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kožén — a o prid. (ẹ̑) zastar. ki je iz kože; kožnat: koženi čolni … Slovar slovenskega knjižnega jezika
krílce — 1 a s (ȋ) manjšalnica od krilo1: pisano krilce metulja / krilce okna ◊ aer. krilce (letala) gibljiva plošča v krilu letala, s katero se spreminja smer leta; agr. krilce kožnat izrastek na semenu ali plodu, ki temu omogoča letenje 2 a s (ȋ) nav … Slovar slovenskega knjižnega jezika
krílo — 1 a s (í) 1. nav. mn. organ za letanje na trupu žuželk in ptičev: petelin je razprostrl, razširil krila; mahati, prhutati s krili; orla je zmeril čez razpeta krila; sokolja krila; metulj z belimi, pisanimi krili / krila žuželk / pesn., z… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
