- štikati
- štȉkati (što) nesvrš. <prez. -ām, pril. sad. -ajūći, gl. im. -ānje>DEFINICIJAreg. ukrašavati, kititi vezom; vestiETIMOLOGIJAnjem. sticken
Hrvatski jezični portal. 2014.
štikati
Look at other dictionaries:
stíkati — am nedov. (ȋ) delati, da je kaj tesno skupaj, da tvori celoto: stikati lesene dele; stikati dva konca / gubal je čelo in stikal obrvi ∙ ekspr. ves večer so stikali glave si šepetali stíkati se 1. biti prostorsko v neposrednem stiku: prečne črte… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
štíkati — am nedov. (í) nižje pog. vesti vezem: sestra rada štika; štikati s prejico, z volno štíkan a o: obleka s štikanim ovratnikom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bŕskati — am nedov. (r̄ ȓ) 1. razkopavati s kremplji, s prsti: kokoši brskajo po gnoju; otrok brska po pesku; brskati za črvi / brskati s palico po blatu / brskati po nosu 2. prizadevno iskati, stikati za čim: brskati po predalu, po žepih; ekspr. brskati… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stíkanje — a s (ȋ) glagolnik od stikati, dajati skupaj: ročno stikanje deščic / stikanje lopatice s ključnico tudi iztíkanje a s (ȋ) glagolnik od stikati, iskati: stikanje po predalih; stikanje za ptičjimi gnezdi; stikanje za ubežniki / stikanje za… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stikováti — újem nedov. (á ȗ) zastar. stikati, dajati skupaj: stikovati deske / ljudje nejevoljno stikujejo glave újem tudi iztikováti újem nedov. (á ȗ) zastar. stikati, iskati: stikovati po predalih / stikovati za hrano … Slovar slovenskega knjižnega jezika
štikeraj — štikèraj (štikerȁj) m <G štikeràja> DEFINICIJA reg. izrada crteža ili šara na tkanini posebnom tehnikom; vezivo, vez ETIMOLOGIJA vidi štikati … Hrvatski jezični portal
bláto — a s (á) 1. razmočena zemlja: blata je do gležnjev; gaziti blato; noge se jim vdirajo v mehko blato; oškropiti z blatom; cestno blato; mastno blato; krtača za blato / ti sediš doma, jaz sem pa dve uri mešal blato po hribih hodil po blatu // ekspr … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bŕčkati — am nedov. (ȓ) redko brskati, stikati, šariti: brčkati po predalu … Slovar slovenskega knjižnega jezika
brkljáti — ám nedov. (á ȃ) 1. dajati si opravka z drobnimi deli: težkega dela ne zmore več, samo okoli hiše kaj brklja; brkljati po štedilniku, po vrtu 2. pog. brskati, stikati, šariti: brkljati po krožniku; zamišljeno brklja po omari; brkljati po torbici… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čík — a m (ȋ) 1. kos zvitega tobaka za žvečenje: odgrizniti, žvečiti čik 2. pog. ostanek dogorele cigarete ali cigare; ogorek: pohoditi, ugasniti čik; stikati po tleh za čiki // ekspr. cigareta: danes nisem pokadil niti (enega) čika 3. žarg. negativna … Slovar slovenskega knjižnega jezika
