opričnik

opričnik
òpričnīk m <V -īče, N mn -īci>
DEFINICIJA
pov. sitni plemić, pripadnik zloglasnih vojno-policijskih odreda ruskog cara Ivana Groznog; korišteni u obračunu protiv boljara koji su se suprotstavljali samodržavlju
ETIMOLOGIJA

Hrvatski jezični portal. 2014.

Игры ⚽ Поможем сделать НИР

Look at other dictionaries:

  • opríčnik — a m (ȋ) 1. v carski Rusiji član telesne garde Ivana Groznega: oddelki opričnikov 2. knjiž., slabš. privrženec, sodelavec osovražene oblasti, osebe: okupator in njegovi opričniki; vohuni in vladni opričniki / opričniki mračnjaštva …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
… Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”