- prstni
- pȑstnī prid.DEFINICIJAkoji je dio prsta, koji pripada prstu, koji se odnosi na prst [prstna kost kost prsta]ETIMOLOGIJAvidi prst
Hrvatski jezični portal. 2014.
prstni
Look at other dictionaries:
pŕsten — tna o prid. (ȓ) nanašajoč se na prst m: prstni gibi; prstni sklep / prstna abeceda abeceda, pri kateri se črke oblikujejo s prsti; prstna blazinica ◊ anat. prstni člen del prsta med dvema sklepoma; prstna jagodica spodnji del na koncu prsta;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
Serbo-Croatian language — Infobox Language name=Serbo Croatian nativename=Српскохрватски језик Srpskohrvatski jezik states=Bosnia and Herzegovina, Croatia, Serbia, Montenegro (under different names) region= Southeastern Europe or the Balkans speakers= approx. 21 million… … Wikipedia
Serbo-Croatian — srpskohrvatski, hrvatskosrpski српскохрватски, хрватскосрпски Spoken in … Wikipedia
člén — in člèn čléna m (ẹ̑; ȅ ẹ) 1. del, ki se veže z drugimi v celoto: sestaviti člene; člen verige; vezava členov; pren. vezni člen med preteklostjo in sedanjostjo; to vprašanje je samo člen v verigi problemov 2. oštevilčen odstavek zakona ali… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odtís — a m (ȋ) 1. glagolnik od odtisniti: odtis pečata, podpisa na papir; napaka pri odtisu 2. kar se prenese z določeno tiskarsko tehniko na papir, tkanino: narediti, primerjati odtise; barvni odtis; odtisi v različnih grafičnih tehnikah; povečati… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pripeljáti — péljem tudi ám dov., pripêlji pripeljíte; pripêljal (á ẹ̄, ȃ) 1. z vozilom, prevoznim sredstvom spraviti na določeno mesto: pripeljati potnike, tovor; pripeljal je voz listja domov; premog so mu pripeljali s kamionom; ko so ga pripeljali v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
réd — a m, sedmi in deseti pomen mn. redóvi in rédi; osmi in deveti pomen mn. redóvi (ẹ̑) 1. stanje, ko je (vsaka) stvar na mestu, v položaju, kot mora biti, kot je koristno: red na mizi, v sobi je vzoren / dati, spraviti svoje stvari v red urediti,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vlomílec — lca [u̯c in lc] m (ȋ) kdor vlomi, vlamlja: prijeti vlomilca; spreten vlomilec; sojenje vlomilcem ♦ jur. prstni odtisi vlomilcev … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vzéti — vzámem dov., vzêmi vzemíte; vzél; nam. vzét in vzèt (ẹ á) 1. narediti, da pride kaj k osebku zlasti s prijemom z roko: vzel je košaro in odšel po sadje; vzemi (si) žlico in jej; vzeti komu prtljago iz rok; vzela je denar od kupca in ga preštela… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
