zavesti

zavesti
zàvesti svrš. <prez. zavèdēm, pril. pr. -ēvši, imp. zavèdi, aor. zavèdoh, prid. trp. zavèden>
DEFINICIJA
1. (koga) učiniti da tko zaluta
2. (koga) a. odvesti lošim putem, na krivi put, učiniti da pođe po zlu b. obmanuti, prevariti c. rel. učiniti da tko sagriješi ili da posumnja u vjerodostojnost Boga
3. (koga) osvojiti koga tako da se on (ona) zaljubi
4. povesti zavijajući (kolo)
5. (što) a. uvesti, uspostaviti (novo stanje, propis i sl.) b. unijeti, upisati u knjige
ETIMOLOGIJA
za- + v. voditi

Hrvatski jezični portal. 2014.

Игры ⚽ Поможем сделать НИР

Look at other dictionaries:

  • zàvesti — svrš. 〈prez. zavèdēm, pril. pr. ēvši, imp. zavèdi, aor. zavèdoh, prid. trp. zavèden〉 1. {{001f}}(koga) učiniti da tko zaluta 2. {{001f}}(koga) a. {{001f}}odvesti lošim putem, na krivi put, učiniti da pođe po zlu b. {{001f}}obmanuti, prevariti c.… …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • zavêsti — vêdem dov., zavêdel in zavédel zavêdla, stil. zavèl zavêla (é) 1. s čim nepravim, navideznim spraviti koga na kaj nepravega, nezaželenega: zavesti zasledovalce na napačno sled / ekspr. zavesti koga na slaba pota // s svojim govorjenjem, ravnanjem …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zavésti se — zavém se in zavêsti se zavém se dov., 2. mn. zavéste se, 3. mn. zavéjo se in zavedó se; zavédi se zavédite se in zavêdi se zavêdite se in zavedíte se; zavédel se zavédla se in zavêdel se zavêdla se; zavéden (ẹ; é ẹ; zavẹdi zavẹdite, zavédi… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zavést — i ž (ẹ̑) 1. sposobnost koga, da se zaveda svojega obstajanja in svojih duševnih stanj: bolniku se je po polurni nezavesti zavest vrnila; izgubiti zavest; biti brez zavesti / spravljati koga k zavesti; trenutki jasne zavesti med vročičnimi… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • mísel — sli [ǝu̯] ž (ȋ) 1. najvišja umska dejavnost kot izraz človekove zavesti: misel opredeljuje človeka; hiter kot misel 2. nav. mn., v glagolniški rabi izraža najvišjo umsko dejavnost: iz globokih misli ga je prebudilo lajanje; zatopiti se v misli / …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • spomín — a m (ȋ) 1. ed. sposobnost človeka, da lahko predstave, misli, podatke v zavesti ohrani, obnovi: spomin mu odpoveduje, ekspr. peša; zanesti se na svoj spomin; imeti dober, slab, zanesljiv spomin / ekspr. če me spomin ne vara, sem to dekle že… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • spomínjati — am nedov. (í) 1. povzročati, da se komu kaj iz preteklosti znova pojavi v zavesti: to me spominja na nekdanje dni, star. nekdanjih dni; slika me bo povsod spominjala nanj / ekspr. njegova obleka je spominjala na boljše čase 2. delati, navadno z… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • védeti — vém nedov. (ẹ) 1. imeti kaj v zavesti a) na osnovi zaznav, obveščenosti: ljudje marsikaj vedo; vedeti novico, resnico; vem, da si bil doma; vedeti za ime, naslov; dosti, za trdno vedeti; takoj sem vedel, kdo je; vedeti iz izkušenj,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zavédati se — am se nedov. (ẹ) 1. biti v duševnem stanju, v katerem se neposredno ve za svoje obstajanje in svoja duševna stanja: bolnik, ki je bil nezavesten, se spet zaveda; napol, nejasno se zavedati 2. preh. imeti v zavesti vedenje o obstajanju koga ali… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zbudíti — ím dov., zbúdil (ȋ í) 1. povzročiti prehod iz spečega stanja v budno: zbudilo nas je grmenje; da ne bi zbudil otrok, ni prižgal luči; zbuditi s trkanjem na vrata; pren., ekspr. s svojim delovanjem skuša zbuditi vest človeštva // spraviti koga k… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”