prekopavati
Look at other dictionaries:
prekopávati — (što) nesvrš. 〈prez. prekòpāvām, pril. sad. ajūći, gl. im. ānje〉, {{c=1}}v. {{ref}}prekopati{{/ref}} … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
prekopávati — am nedov. (ȃ) 1. rahljati, delno preobračati zemljo, zlasti z motiko: prekopavati gredice; prekopavati s krampom in lopato 2. s kopanjem preiskovati: prekopavati arheološko najdišče 3. kopajoč iti z enega konca česa na drugega: prekopavati cesto … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prekápati — nesvrš. 〈prez. prèkāpām, pril. sad. ajūći, gl. im. ānje〉, {{c=1}}v. {{ref}}prekopati{{/ref}}, {{ref}}prekopavati{{/ref}} … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
prekapati — prekápati nesvrš. <prez. prèkāpām, pril. sad. ajūći, gl. im. ānje> DEFINICIJA v. prekopati, prekopavati ETIMOLOGIJA vidi prekopati … Hrvatski jezični portal
kopáti — kópljem tudi ám nedov., kôplji kopljíte tudi kôpaj kopájte; kôpal (á ọ, ȃ) 1. delati v kaj vdolbino, jamo z odstranjevanjem zemeljskega materiala: delavci kopljejo na cesti / kopati jamo, jarek; sam si je moral kopati grob / konja nemirno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prekápati — am nedov. (ȃ) 1. kapati skozi kaj: gosta tekočina le počasi prekapa // ekspr. s kapanjem močiti: solze so ji prekapale obraz 2. fiz. spreminjati tekočino v paro in to paro v tekočino; destilirati: prekapati nafto 1 am in ljem dov. (ā ȃ) 1. s… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prekopávanje — a s (ȃ) glagolnik od prekopavati: prekopavanje zemlje / jesensko prekopavanje / prekopavanje grobov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sóvdan — tudi sóldan ána [u̯d] m (ọ̄ ā) nar. zahodno lapornata, flišna zemlja: prekopavati sovdan; trta dobro uspeva v sovdanu / podboji in okenski okviri iz sovdana laporja, fliša … Slovar slovenskega knjižnega jezika
trébež — a m (ẹ̑) 1. trebljenje: dogovoriti se za trebež na skupnem zemljišču / iti v trebež // kar se pri trebljenju odstrani: sežigati trebež po travnikih; uporabljati trebež iz jarkov za kompost 2. nar. zemljišče, svet, s katerega je odstranjeno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tŕtje — a s (ŕ) redko trenje: trtje orehov a stil. trtjè à s (ŕ; ȅ ȁ) 1. več trt, trte: obrezati trtje; grozdje na trtju 2. nar. belokranjsko vinograd: prekopavati trtje / iti v trtje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
