kupovati
Look at other dictionaries:
kupòvati — (koga, što) nesvrš. 〈prez. kùpujēm, imp. kùpūj, pril. sad. kùpujūći, gl. im. ānje〉, {{c=1}}v. {{ref}}kupiti{{/ref}} … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
kupováti — újem nedov. (á ȗ) 1. dobivati kaj tako, da se plačuje dogovorjena cena: kupuje samo knjige; zelenjavo kupuje od sosede; kupuje večinoma na trgu; pridelke kupuje pri kmetih / kupuje otrokom igrače / kupuje si za praznike / kupovati na debelo, na… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
grô — m 〈indekl.〉 term. glavni dio, glavnina, najveći dio, većina [∼ problema nije u nedostatku novca, već volje] ∆ {{001f}}kupovati an ∼ (fr. en gros) kupovati na veliko, u velikim količinama ✧ {{001f}}fr … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
štánga — štáng|a ž 〈G mn ā/ ī〉 reg. 1. {{001f}}a. {{001f}}metalna poluga, pritka, motka b. {{001f}}dugačak, u presjeku okrugao komad željeza, koji nosi težinu građevine ili težinu nekog njenog dijela 2. {{001f}}sport a. {{001f}}vratnica gola (greda ili… … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
štanga — štánga ž <G mn ā/ ī> DEFINICIJA reg. 1. a. metalna poluga, pritka, motka b. dugačak, u presjeku okrugao komad željeza, koji nosi težinu građevine ili težinu nekog njenog dijela 2. sport a. vratnica gola (greda ili stativa); golštanga b.… … Hrvatski jezični portal
nakupovati — nakupòvati (se) svrš. <prez. nakùpujēm (se), pril. pr. āvši (se), prid. trp. nȁkupovān> DEFINICIJA 1. kupujući pribaviti 2. (se) kupovati mnogo ETIMOLOGIJA na + v. kupiti, kupovati … Hrvatski jezični portal
gro — grȏ m <indekl.> DEFINICIJA term. glavni dio, glavnina, najveći dio, većina [gro problema nije u nedostatku novca, već volje] SINTAGMA kupovati an gro (fr. en gros) kupovati na veliko, u velikim količinama, usp. groserija ETIMOLOGIJA fr.… … Hrvatski jezični portal
kupčeváti — újem nedov. (á ȗ) kupovati in vzporedno prodajati: zelo veliko kupčuje; kupčevati z lesom, vinom // star. trgovati, kupovati: kmetuje in tudi kupčuje / kupčevati na debelo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vága — e ž (ȃ) 1. pog. tehtnica: vaga je natančna, občutljiva / dati blago na vago; stopiti na vago; skodelica vage / peljati živino na vago tehtat 2. pog. teža: dodaj še malo, da bo zadosti vage / živa vaga živa teža / dati dobro, slabo vago 3. nar.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zalóga — e ž (ọ̑) 1. določena količina česa, ki se hrani, da je na razpolago za uporabo v daljšem časovnem obdobju: zaloga poide; delati, pripraviti, ustvariti si zalogo; načeti, porabiti zaloge; jemati iz zaloge; gospodinjske zaloge; zaloga moke, živil; … Slovar slovenskega knjižnega jezika
