razrednik

razrednik
rázrednīk m <V -īče, N mn -īci>
DEFINICIJA
nastavnik kojemu je povjerena posebna briga o jednom razredu (1c)
ETIMOLOGIJA
vidi razred

Hrvatski jezični portal. 2014.

Игры ⚽ Поможем написать курсовую

Look at other dictionaries:

  • rázrednīk — m (rázrednica ž) 〈V īče, N mn īci〉 nastavnik kojemu je povjerena posebna briga o jednom razredu (1c) …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • razrédnik — a m (ẹ̑) učitelj, ki poučuje v razredu in je obenem vodja razreda: razrednik je šel z učenci na izlet; pogovoriti se z razrednikom ♦ šol. ukor razrednika nekdaj vzgojni ukrep zaradi kršitve discipline ali neizpolnjevanja obveznosti …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • rázrednički — pril. kao razrednik, na način razrednika …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • rázrednīštvo — sr dužnost i funkcija razrednika, ono što radi razrednik izvan izravne nastavne obaveze (briga za tekuće probleme razreda) …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • razrednica — rázrednica ž DEFINICIJA v. razrednik ETIMOLOGIJA vidi razred …   Hrvatski jezični portal

  • razrednički — rázrednički pril. DEFINICIJA kao razrednik, na način razrednika ETIMOLOGIJA vidi razred …   Hrvatski jezični portal

  • razredništvo — rázrednīštvo sr <G mn tāvā/ ā> DEFINICIJA dužnost i funkcija razrednika, ono što radi razrednik izvan izravne nastavne obaveze (briga za tekuće probleme razreda) ETIMOLOGIJA vidi razred …   Hrvatski jezični portal

  • apostrofírati — am dov. in nedov. (ȋ) ogovoriti, nagovoriti neprisotno osebo ali stvar: pisatelj apostrofira domovino, prijatelja / razrednik je v zaključnem govoru posebej apostrofiral odličnjake / v uvodu je avtor apostrofiral probleme gledališča posebej… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • pôsel — sla [ǝu̯] m (ó) 1. nav. mn., navadno s prilastkom celota del, opravil v zvezi z nalogami, obveznostmi, za katere je kdo zadolžen: sam vodi vse bančne, blagajniške, trgovske posle; kreditni, plačilni posli / dekanski, državniški posli; opravljati… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • presédati — am nedov. (ẹ ẹ̄) 1. povzročati, da seda kdo drugam: razrednik je pogosto presedal učence; presedali so se na sonce; star. presedali so z vrta v sobo 2. med potovanjem hoditi z enega prevoznega sredstva na drugo: presedali smo na več postajah 3 …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”