razdrúžiti se — svrš. 〈prez. ràzdrūžīm se, pril. pr. īvši se, prid. trp. ràzdrūžen〉 1. {{001f}}prestati se družiti s kim; razići se 2. {{001f}}prekinuti poslovnu, ekonomsku, političku i sl. vezu, ne biti više udružen, prekinuti udruženost … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
razdružíti — in razdrúžiti im, tudi razdrúžiti im dov. (ȋ ú ū; ū ȗ) 1. narediti, da kaka celota preide v sestavne enote: pred leti združeni podjetji so spet razdružili / razdružiti občino na, v dve novi razdeliti ♦ mat. razdružiti množico na delne množice 2 … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razdruživati — razdružívati se nesvrš. <prez. razdrùžujēm se, pril. sad. razdrùžujūći se, gl. im. ānje> DEFINICIJA v. razdružiti SINTAGMA mirno razdruživanje pol. žarg. proces suprotan rješavanju problema silom ili ratom, miran razlaz ETIMOLOGIJA vidi… … Hrvatski jezični portal
nerazdruživ — nerazdrùživ prid. <odr. ī> DEFINICIJA koji se ne može razdružiti [nerazdruživo prijateljstvo] ETIMOLOGIJA ne + v. razdružiti … Hrvatski jezični portal
nerazdrùživ — prid. 〈odr. ī〉 koji se ne može razdružiti [∼o prijateljstvo] … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
razdružívati se — nesvrš. 〈prez. razdrùžujēm se, pril. sad. razdrùžujūći se, gl. im. ānje〉, {{c=1}}v. {{ref}}razdružiti se{{/ref}} ∆ {{001f}}mirno razdruživanje pol. žarg. proces suprotan rješavanju problema silom ili ratom, miran razlaz … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
razdruženost — ràzdrūženōst ž <G osti, I osti/ ošću> DEFINICIJA osobina onih koji su razdruženi ETIMOLOGIJA vidi razdružiti … Hrvatski jezični portal
nèrazdrúžen — žna o prid. (ȅ ú ȅ ū) ekspr. ki se ne da razdružiti, ločiti: nerazdružna zveza / nerazdružna prijatelja zelo velika, dobra nèrazdrúžno prisl.: nacionalna in idejna enotnost sta nerazdružno povezani … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèrazdružljív — a o prid. (ȅ ȋ ȅ í) ekspr. ki se ne da razdružiti, ločiti: povezati v nerazdružljivo celoto / postala sta nerazdružljiva prijatelja zelo velika, dobra nèrazdružljívo prisl.: biti nerazdružljivo povezan s čim … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razdružítev — tve ž (ȋ) glagolnik od razdružiti: razdružitev delovne organizacije ∙ knjiž. razdružitev zakona razveza … Slovar slovenskega knjižnega jezika