hipotaksa

hipotaksa
hipotàksa ž <G mn -ā/-ī>
DEFINICIJA
lingv. podređenost, zavisnost jedne sintaktičke cjeline (obično rečenice) od druge, opr. parataksa
ETIMOLOGIJA
grč. hypótaksis ≃ hipo-1 + táksis: poredak, red

Hrvatski jezični portal. 2014.

Игры ⚽ Нужно решить контрольную?

Look at other dictionaries:

  • hipotaksa — ż IV, CMs. hipotaksasie, blm jęz. «związek dwu członów syntaktycznych (wyrazów, ich grup, zdań), z których jeden jest podrzędny względem drugiego» ‹z gr.› …   Słownik języka polskiego

  • hipotáksa — e ž (ȃ) lingv. zveza glavnega in enega ali več odvisnih stavkov; podredje …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • subordinácija — ž 1. {{001f}}a. {{001f}}podređenost čijem autoritetu b. {{001f}}niži položaj u hijerarhiji, po činu, klasi i sl.; inferiornost 2. {{001f}}svojstvo pojma ili razreda koji ima hijerarhijski nadređene pojmove ili razrede; podređenost, opr.… …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • hipotaktyczny — przym. od hipotaksa Człony, zdania hipotaktyczne …   Słownik języka polskiego

  • parataksa — paràtaksa ž DEFINICIJA 1. lingv. nezavisno, usporedno slaganje rečenica ili dijelova rečenica, opr. hipotaksa 2. jez. knjiž. usporedba kao pjesnička figura ETIMOLOGIJA grč. parátaksis: svrstavanje ≃ para + táksis: red, poredak …   Hrvatski jezični portal

  • hipotaktičan — hipotàktičan <odr. čnī/ čkī> prid. DEFINICIJA koji je zavisan; podčinjen, podređen SINTAGMA hipotaktične rečenice gram. zavisnosložene rečenice ETIMOLOGIJA vidi hipotaksa …   Hrvatski jezični portal

  • hipotáktičen — čna o (á) pridevnik od hipotaksa; podreden: hipotaktični veznik …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • paratáksa — e ž (ȃ) lingv. zveza glavnih stavkov; priredje: parataksa in hipotaksa …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”