imenovati

imenovati
ȉmenovati dv. <prez. -nujēm, pril. sad. -nujūći, pril. pr. -āvši, gl. im. -ānje>
DEFINICIJA
1. (koga, što, kako) kazati ime, navesti/navoditi po imenu [imenovati krivca]
2. (koga, što čime/za što) postaviti/postavljati na dužnost, čast ili položaj [imenovati za ministra]
ETIMOLOGIJA
vidi ime

Hrvatski jezični portal. 2014.

Игры ⚽ Нужно сделать НИР?

Look at other dictionaries:

  • imenováti — újem dov. (á ȗ) 1. dati, določiti ime: kako ga boš imenoval; otroka je imenoval Janez / imenoval ga je po očetu / ladjo so imenovali po njem / imenoval ga je lažnivec, lažnivca rekel mu je // redko našteti (z navedbo imena): imenovati črke… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • imé — na s (ẹ̑) 1. beseda, več besed, ki se uporabljajo za razlikovanje, določevanje a) posameznega človeka: določiti, izbrati otroku ime; s tresočo se roko je napisal ime; lepo, smešno ime; predstavil se je s tem imenom; seznam imen / ni hotel… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • — tó zaim., ed. m. téga tudi tegà, tému tudi temù, za neživo tá, za živo in v samostalniški rabi téga tudi tegà, tém tudi tèm, tém tudi tèm; ž. té, téj tudi tèj stil. tì, tó, téj tudi tèj stil. tì, tó; s. téga tudi tegà, tému tudi t …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • ták — a o zaim. (á) 1. izraža lastnost, značilnost pri govorečem ali pri osebi, stvari v bližini govorečega, na katero se usmerja pozornost koga: poglejte, tak je bil most pred razstrelitvijo; taka barva vam ne pristaja; taka igrača ni primerna,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • takó — prisl. (ọ̑) I. 1. izraža način dejanja pri govorečem ali v bližini govorečega, na katerega se usmerja pozornost koga: poglej, tako se obrni; tako se primi, da ne boš padel; počakajte, da vam pokažem: tako se zaklene / ovij si glavo, tako, poglej …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • designírati — (koga) dv. 〈prez. desìgnīrām, pril. sad. ajūći, pril. pr. āvši, gl. im. ānje〉 1. {{001f}}odrediti/određivati, imenovati koga za neki visoki položaj 2. {{001f}}općenito, označiti/označavati, predodrediti/predodređivati …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • kuratèla — kuratèl|a ž ono što je dužnost skrbnika, režim pod kojim živi onaj koji ima skrbnika, skrbništvo ⃞ {{001f}}staviti pod ∼u (koga) dodijeliti ili imenovati skrbnika komu (ob. o starijim dementnim osobama) …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • kázati — (komu, što) svrš. 〈prez. kȃžēm, pril. pr. āvši, imp. káži, prid. trp. kȃzān〉 1. {{001f}}riječima izraziti; reći, spomenuti, imenovati, priopćiti, zapovjediti, izjaviti, obznaniti [kad ti ja kažem; kako ljudi kažu] 2. {{001f}}pren. izraziti… …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • nominírati — (koga) dv. 〈prez. nomìnīrām, pril. sad. ajūći, pril. pr. āvši, gl. im. ānje〉 1. {{001f}}imenovati, nazvati/nazivati 2. {{001f}}(∅, za što) predložiti/predlagati u uži izbor za neke nagrade, gdje se nominiranje objavljuje i već ono predstavlja… …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • nàdjenuti — (nàdjeti) (što) svrš. 〈prez. nàdjenēm, pril. pr. ūvši, imp. nàdjeni, prid. trp. nàdjenūt/nadjèven〉 1. {{001f}}navući na ili u nešto [∼ konac u iglu] 2. {{001f}}ispuniti šupljine u nečem, dodati punjenje; filati [∼ tortu; ∼ kokoš] ⃞ {{001f}}∼ ime… …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”